Tako je svoje predavanje o vremenu in vremenskih pojavih naslovil Andrej Velkavrh,
matematik in meteorolog. Poznamo ga kot tistega napovedovalca vremena s TV ekranov, ki svoj nastop vedno konča s kakšno duhovito mislijo.
Prisluhnili smo mu v sredo, 5. novembra dopoldne v občinski sejni sobi na letošnjem prvem predavanju od predvidenih šestih v tem študijskem letu. Udeležilo se ga je rekordnih 57 članov in članic. Več o Andreju Velkavrhu je na začetku povedala Lidija Medved, po tem pa smo uro in pol poslušali o tem, kaj vse kroji vreme in kako nastanejo vremenske ujme.
Vremenska ujma oz. neurje je naraven vremenski pojav, ki odstopa od povprečja in povzroči škodo. Lahko je to povodenj, suša, nevihta s točo, naliv, toča. Vendar narava, kot pravi Velkavrh, ujm ne pozna, saj so te tudi koristne, če izpraznjen prostor omogoči obnovo in novo rast. So stalnica od aprila do septembra in vse bolj pogoste zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja. Do vremenskih neurij pride, če so v ozračju razmere, ki to omogočijo. Pri nas so povezana z nevihtami, vendar ni vsaka nevihta potencialno neurje. Pri nas večina vremena prihaja od zahoda, nad morjem se ozračje napolni z vlago, nastajajo oblaki in lahko pade velika količina padavin v kratkem času. Edina energija, ki jo ozračje dobiva, je sončna energija. Ta povzroči izhlapevanje vode, oblake in padavine. Za toplotno ravnovesje moramo imeti tudi toplotne izgube. Te nastajajo, ker zemlja oddaja v vesolje infrardečo svetlobo in s tem zmanjšuje toploto. Tako se ustvari povprečna temperatura zemljinega ozračja. Sončna svetloba se vpije v zemljina tla, ta se segrevajo, vendar ne vsa enako (razlika je v asfaltu, vodi, namočenih ali suhih tleh itd.). Oblaki zemljino sevanje zaustavijo in ga vračajo nazaj na zemljo, zato se v oblačni noči temperatura zniža manj kot v jasni.
Segreta tla segrevajo zrak nad tlemi, zrak postane lažji in se dviga, poveča se tudi izhlapevanje vode. Pri tem se sprošča energija, saj je veliko te porabljene za to, da voda izhlapi. Ko pride hladen zrak, se energija pri kondenzaciji pare iz plina v tekoče stanje dodatno sprosti v ozračje in ga še dodatno segreva, kar povzroča možnosti za nevihte. Topel zrak se dviga in se meša z zrakom iz okolice, za kar rabi energijo in se dodatno ohladi. Za vsakih 100 metrov dviga se zrak ohladi za 1 ℃. Tako se tvorijo kapljice in nastanejo oblaki, v katerih se sprošča toplota, zato se ohlajanje upočasni in oblaki dalj časa obdržijo toploto, se dvignejo še više in povzročijo nevihte.
Kaj povzroči, da se zrak dvigne? Eno je termika, ko se pri dviganju zrak ohlaja in kondenzira v kapljice. Drugo so zračni vrtinci – cikloni, kjer se zrak dvigne, ohladi, kondenzira in nastanejo oblaki. Je pa še prisilno dviganje, to so vremenske fronte. Te nastanejo med toplejšo in hladnejšo zračno maso. Hladen zrak je težak in spodriva toplega, ta se mora dvigniti v višino, kjer se ohlaja in kondenzira v padavine. Fronta je lahko tudi topla, kjer topli zrak hladnega ne more izpodriniti, saj je lažji od hladnega, se pa počasi dviga, ohlaja in nastanejo padavine, ni pa nalivov. Vsak oblak je živ organizem, nastaja in izhlapeva. Zahodna polovica Slovenije je hribovita in ob jugozahodniku so tam oblaki in dež, na drugi strani pa se zrak spusti in je vreme lepše.
Za nastanek nevihte je potrebno nestabilno ozračje, saj se zrak dviga toliko časa, dokler se njegova temperatura ne izenači s temperaturo okolice in tedaj nastane nevihta. Teh je več vrst: pri enocelični je nevihtni oblak osamljen, pri večcelični ena nevihta povzroči gručo povezanih nevihtnih oblakov, pri nevihtnih linijah je niz nevihtnih hladnih front. Posebna vrsta so supercelične nevihte. Zanje je potrebno poleg dovolj vlage še vetrovno striženje, ko se smer vetra spreminja z višino (jug v jugovzhodnik) in višje kot gremo, bolj severno piha veter. Pri dovolj vetra nevihta potuje in ne razpade, nastane močan veter, toča, naliv in so klasičen vir vremenskih ujm. Vremenski pojavi in njihove posledice so odvisni tudi od terena, reliefa pokrajine. Zaradi reliefa v Ameriki nastajajo tornadi, ki jih pri nas ni. Tam od severa proti jugu potekajo hribi (Skalno gorovje), osrednji del pa je odprt. Tam trčita hladna in topla zračna masa in nastane tornado. V Evropi zaradi razdrobljenosti pokrajin to ni možno ali le v manjšem obsegu.
Ob nevihtah nastane močan veter, piš, ker se dvignjen zrak mora tudi spustiti navzdol, padavine zrak ohladijo, ta je težek in povzroči, da pred nevihto nastane vetrovna fronta. Veter je sicer kratkega veka, je pa sunkovit in močan, zato povzroči škodo. Burja je močan veter, ki ni vezan na nevihte. Za vremenske ujme so pri nas najpogostejši vzrok močne nevihte, ki nastanejo, če so zanje ugodni pogoji (vlažno, nestabilno ozračje, striženje vetra in njegova jakost, dovolj toplo morje jeseni, hladne fronte in relief pokrajine). Povzročajo močne padavine, veter, točo, strele in s tem škodo. Napovedati je mogoče le pogoje za nastanek takih neviht, samih neviht pa ne. Vreme je zapletena reč in stvari niso enostavne.
Poslušalci smo postavili predavatelju nekaj vprašanj in dobili tudi odgovore. Stroka ocenjuje, da protitočna obramba nima smisla, odločitev zanjo je politična. Osnovnih vremenskih procesov se zaustavljati in spreminjati ne da (»naročanje« lepega vremena zaradi političnih dogodkov), ker je za to potrebno preveč energije. Ne da se razbijati tornadov ali redčiti megle, neviht se ne da preprečiti ali zmanjšati njihove moči. Novice o zarotah se širijo prek družabnih omrežij, ta pa servirajo novice, ki jih človek sicer bere, zato je obveščen le enostransko in jim verjame. Vremenski pregovori nikoli niso držali, nekaterih niti ni možno preverjati, ker so preveč splošni. Približno držijo le ledeni možje, ker so sredi maja zadnji arktični prodori zraka. Dolgoročne vremenske napovedi temeljijo na meteoroloških modelih, napovedih in analizi meritev, ki so na razpolago. Časovne vrste z leti dajo določene podatke, vendar ne morejo služiti za z vremenom povezane odločitve. Najtežje je napovedati nekaj, kar se še nikoli ni zgodilo.
Da je vreme res zapletena reč, kot pravi Velkavrh, smo se ob njegovem predavanju lahko sami prepričali. Veliko fizike je treba obvladati za njegovo prepoznavanje, pogovor o njem pa je vedno dobrodošla in nikoli dokončana zgodba.
Fotografije: Jože Gregorič
Ivančna Gorica, 6. 11. 2025
Joža Železnikar
