Tako je naslovil svojo novo fotografsko razstavo naš član Matjaž Marinček. Na stopnišču, ki vodi do društvenih prostorov in je že nekaj let razstavni prostor, jo je odprl v petek, 10. 10. natanko ob 10,10. Matjaž se, kot je rekel, rad igra s številkami. Pa ne le to, rad se igra tudi s fotografskimi posnetki, ki ga dnevno nagovarjajo, za kar uporablja izključno svoj (pametni, seveda) telefon. Na tem prostoru je to tako že njegova sedma razstava, postavil pa je in sodeloval še pri šestih drugih na drugih lokacijah.
To pot razstavljene fotografije je Matjaž kot dih jemajoče izbral izmed več kot 400 posnetki, ki jih je naredil na potovanju po Toskani v maju letos. Štiridnevnega potovanja so se udeležili naši člani in člani Društva upokojencev Ivančna Gorica in si ogledali najbolj znana in tipična toskanska mesta.
Fotografsko Matjaževo oko je seveda videlo več in drugače, kot so verjetno videli drugi udeleženci, kar je razvidno iz razstavljenih petindvajsetih fotografij. Videl je tipično razgibano toskansko pokrajino, lokvanje v jezeru, barvite detajle v cerkvah, redovnico, ki moli, trge, fasade in znamenite stavbe, tudi poševni stolp v Pisi. Poigraval se je z različnimi perspektivam in tako še poudaril posebnost stavb. Grižljajev, od katerih bi umrl, sicer ni bilo ravno veliko, pokazal pa je, da je lahko tudi vrsta vinskih sodov fotogenična. Nekaj izbranih posnetkov najdete pod tekstom.
Vsaka od fotografij govori drugače in je vredno pod njo postati malo več časa. Da je temu tako, so dokazale čestitke za razstavo, ki jih je Matjaž prejemal od obiskovalcev; na odprtju nas je bilo približno 25. Razstava bo krasila naše stopnišče do začetka naslednjega šolskega leta. Hvala Matjažu za čas in trud, ki sta ga z ženo porabila za postavitev razstave ter veliko fotografskih užitkov še naprej.
Ivančna Gorica, 13. 10. 2025
Joža Železnikar
