UTŽO prispeva k vseživljenjskemu učenju
Metka Krajnc je postala predsednica Društva UTŽO Ivančna Gorica marca 2024.
Ali bi se nam in našim bralcem lahko predstavili?
Rojena sem v Ljubljani, kjer sem obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, nato sem se vpisala na Filozofsko fakulteto, smer nemški in angleški jezik. Zaposlila sem se v podjetju Agrotehnika Ljubljana, najprej kot prevajalka za nemški jezik v uvoznem oddelku. Pri Gospodarski zbornici sem nato opravila izpite za pridobitev licence za samostojno opravljanje zunanjetrgovinskih poslov na območju celotne nekdanje Jugoslavije. Moje področje je bilo predvsem uvoz težke kmetijske in gozdarske mehanizacije. Leta 1984 sem se iz osebnih razlogov preselila v Maribor, kjer sem preživela naslednjih 25 let in se zaposlila v poslovni enoti Agrotehnike. Že v času študija in pozneje ob zaposlitvi sem poučevala nemški jezik na takratni Delavski univerzi Boris Kidrič v Ljubljani. Ko pa sem se preselila v Maribor, sem s poučevanjem nemškega jezika odraslih nadaljevala v jezikovni šoli DOBA. V tem času je bilo v Mariboru veliko povpraševanje odraslih po učenju nemškega jezika. Z možem sva se odločila in ustanovila svoje podjetje KIMET, d. o. o. , z glavno dejavnostjo poučevanje tujih jezikov za odrasle, tam sem se nato tudi redno zaposlila. Poleg tečajev tujih jezikov se je podjetje ukvarjalo tudi z uvozom težke kmetijske mehanizacije z nemško govorečega področja, za kar je bil na tehničnem področju pristojen moj mož. V naslednjih letih je zanimanje za tečaje tujih jezikov upadalo, zato sem se preusmerila v prevajanje strokovnih besedil s področja strojništva iz nemškega v slovenski jezik, najprej za potrebe lastnega podjetja (navodila za uporabo strojev, prospekti), nato pa sem 10 let sodelovala tudi z zagrebško prevajalsko agencijo Translatus, d. o. o., na enakem področju. Poučevanje nemškega jezika mi je bilo in mi je še vedno v veliko veselje. Kljub precejšnjemu obsegu dela v podjetju in družini sem še našla čas za poučevanje nemškega jezika na Ljudski univerzi Maribor.
Po moževi smrti leta 2009 sem se odločila, da se poslovim od Maribora in se vrnem v okolico Ljubljane. Prišla sem v Ivančno Gorico in tukaj ostala. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Ivančanom, da ste me tako lepo sprejeli in se zato v Ivančni Gorici počutim res doma.
Upokojila sem se leta 2010.
Povem naj še, da sem mama hčerke Urške in sina Urbana in imam eno vnukinjo ter tri vnuke, ki pa so kar prehitro odrasli in me sedaj kot najstniki vedno manj potrebujejo.
Kdaj in kako ste se vključili v Društvo UTŽO Ivančna Gorica?
Ko sem se jeseni 2009 priselila v Ivančno Gorico, sem kar hitro izvedela, da tukaj deluje neko društvo za starejše, ki pa ni Društvo upokojencev. Izkazalo se je, da je to UTŽO, kamor sem se naslednje leto vpisala. Hodila sem na predavanja, ekskurzije in kulturne dogodke in se udeleževala nordijske hoje, ki jo je že takrat vodila Olga Šeme. Tako sem sklepala nova poznanstva in se vedno bolj vključevala v lokalno skupnost. UTŽO je takrat vodila Tatjana Lampret. Po enem od teh predavanj sem stopila do nje in ji ponudila mentorstvo krožka nemškega jezika, ki takrat ni bil v izobraževalnem programu. Predsednica se je strinjala, razpisali so krožek in spet sem začela s poučevanjem.
Kakšna je bila pot do takrat, ko ste prevzeli predsedovanje društva?
Leta 2014 je vodenje UTŽO prevzela Jožica Lampret in me povabila k sodelovanju. Postala sem njena namestnica. Leta 2016 je UTŽO postala samostojno Društvo UTŽO, jaz pa sem postala podpredsednica. Ker sem že od mladih nog rada obiskovala gledališča, sem prevzela nalogo in z veseljem pričela z izbiranjem zanimivih predstav v ljubljanskih gledališčih, ki smo si jih kasneje članice in člani društva v okviru programa skupaj ogledali. Od leta 2015 do 2020 sem bila glavna urednica društvenega glasila Utrinki. Z Jožetom Mestnikom, ki je skrbel za računalniško oblikovanje in postavitev glasila, sva odlično sodelovala. Leta 2020 me je kot glavni urednik nasledil Matjaž Marinček, ki je tudi lektor, korektor in oblikovalec glasila še danes. V marcu 2024 je naše društvo imelo volilni občni zbor, na katerem Jožica Lampret ni več kandidirala za funkcijo predsednice. Članice in člani društva so podprli mojo kandidaturo in prevzela sem vodenje Društva UTŽO. Predsedovanje društvu sem prevzela odgovorno in s spoštovanjem do vloženega truda mojih dveh predhodnic.V vsem tem času pa sem bila in sem še vedno mentorica dvema ali trem krožkom nemškega jezika, odvisno pač od števila zainteresiranih.
Kdo so bili vaši sodelavci in kako so vam pomagali oz. vas podpirali pri delovanju?
Po volilnem občnem zboru se je oblikoval tudi nov upravni odbor, ki skupaj z menoj šteje 9 članov. Delo v upravnem odboru smo si člani razdelili in vsak od nas prispeva svoj delež k ugledu in vedno višji ravni društva. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem članom UO za njihovo požrtvovalno delo in dobro sodelovanje.
Koliko je bilo članov društva ob začetku vašega predsedovanja in kako se število spreminja?
Število članov v društvu stalno narašča. V študijskem letu 2023/24 nas je bilo 100, v študijskem letu 2024/25 131, letos pa sta vpisana kar 202. Velik porast članstva pripisujem našemu trudu, da vsako leto pripravimo zelo pester program, ki je zanimiv za čim širši krog starejše populacije. Društvo svoj program in dosežke predstavlja prebivalcem občine Ivančna Gorica s predstavitvami svojih aktivnosti v občinskem glasilu Klasje, na spletni strani Občine Ivančna Gorica, na društveni spletni strani in v društvenem glasilu Utrinki ter v drugih promocijskih gradivih, ki jih vsakoletno samostojno izda društvo. Zagotovo tudi to prispeva k večji prepoznavnosti društva in posledično k večjemu zanimanju za našo dejavnost.
Katere nove dejavnosti oz. krožke ste ponudili svojim članom?
Izbor krožkov se vsako študijsko leto spreminja in je odvisen od zanimanja članic in članov. V letošnjem študijskem letu je veliko zanimanje za krožke angleškega jezika, poteka jih 8 na 5 različnih stopnjah. Po več letih smo ponovno organizirali krožek računalništva in krožek ročnih del, v preteklem študijskem letu pa je zaživel novinarski krožek, ki je tudi pobudnik intervjujev s predsednicami.
Novost je zagotovo tudi prednovoletno srečanje z zabavnim programom in pogostitvijo, ki smo ga prvič organizirali decembra 2024. Udeležba je bila številčna, decembra 2025 pa še bolj.
Katere dosežke do sedaj bi izpostavili oz. na kaj ste posebej ponosni?
Društvo UTŽO vodim šele dve leti, zato posebne dosežke težko navedem. Moram pa izpostaviti velik porast članstva in vprašalnik o zadovoljstvu članov z dejavnostmi, ki ga je v preteklem študijskem letu pripravil naš novinarski krožek pod mentorstvom Vesne Celarc v sodelovanju z UO. Z njim smo dobili zelo pomembno povratno informacijo o stopnji zadovoljstva naših članov. Dobili pa smo tudi predloge za ekskurzije, predavanja in predavatelje, kulturne prireditve in nove dejavnosti. Od 131 članov je vprašalnik izpolnilo 74, kar kaže na dovoljšen odziv za relevantne rezultate. Ocena zadovoljstva članov z dejavnostmi je bila 4,7–4,8, pri čemer je bila najnižja ocena 1 in najvišja 5. Rezultate pa smo upoštevali pri načrtovanju izobraževalnega programa za študijsko leto 2025/26.
Poleg tega je novinarski krožek tudi poskrbel za posodobitev spletne strani društva in dal pobudo za intervju z mojima predhodnicama in menoj.
Povejte, kaj vas najbolj veseli pri vašem delu.
Pri vodenju Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje me najbolj veseli delo z ljudmi, medsebojno učenje ter prenos znanja. Veseli me, da dejavnosti našega društva članicam in članom bogatijo vsakdan, spodbujajo radovednost, širijo znanje ter prispevajo k aktivnemu, ustvarjalnemu in kakovostnemu preživljanju tretjega življenjskega obdobja.
Kako vi pojmujete oz. doživljate pomen vseživljenjskega učenja?
Pomen vseživljenjskega učenja vidim v tem, da se človek uči in razvija znanje, spretnosti ter sposobnosti skozi celotno življenje, ne le v šolskih letih. V poznejših letih pa ne gre le za pridobivanje novega znanja, temveč za kakovostnejše, bolj aktivno in dostojanstveno staranje, ki bogati tako posameznika kot celotno družbo.
Zaupajte nam še, kako danes preživljate svoj prosti čas oz. s čim se ukvarjate.
Prosti čas najraje preživljam v družbi ljudi in ob dejavnostih, ki me veselijo in bogatijo. Rada se učim in obiskujem kulturne dogodke, navdihujejo me nova znanja in izmenjava izkušenj. Veliko mi pomenijo sproščeni pogovori s prijatelji in druženje z najbližjimi, ki mi dajejo energijo in nas povezujejo.
Članice novinarskega krožka Društva UTŽO Ivančna Gorica
