Tretje življenjsko obdobje prinaša več svobode za osebno delovanje in osebno izbiro. Človek spet odkrije sebe, saj se je v otroštvu in mladosti ter nato v delovno aktivnem obdobju odraslosti večinoma posvečal drugim. Vse drugo je bilo pomembnejše od osebnih občutkov in nagnjenj. Delovne in družinske obveznosti z upokojitvijo odpadejo ali se zmanjšajo, s tem pa se odpirajo vrata v večjo osebno svobodo, ustvarjalnost in samouresničevanje tudi na novih, še nepreizkušenih področjih.
Cilj UTŽO je spodbujati, razvijati in predvsem omogočiti izobraževanje, učenje in druženje starejših kot način bivanja in krepitev družbenih vezi za vključevanje v družbo, prostovoljno delo in aktivno življenje v lokalni skupnosti.
Starejši so neprecenljiv vir znanja, zato lahko tudi sami prevzemajo vodenje dejavnosti, postanejo prostovoljci in prevzamejo aktivno vlogo kot mentorji ali animatorji. Tako se počutijo koristni in niso v vlogi tistih, ki pomoč potrebujejo, temveč v vlogi tistih, ki zmorejo in želijo po svojih najboljših močeh prispevati družbi.
Aktivno staranje
Naša osnovna oblika izobraževanja so raznovrstna strokovna predavanja enkrat mesečno, študijski krožki in različne delavnice, ki starejšim omogočajo, da ostanejo fizično in mentalno aktivni: npr. tuji jeziki, urjenje spomina in logike, umetnost branja in pripovedovanja, telesna vadba, nordijska hoja. Organiziramo tudi strokovne ekskurzije (4–5 letno) po Sloveniji in izven nje ter obiske zanimivih kulturnih prireditev v različnih kulturnih ustanovah.
Nekateri menijo, da je obiskovanje predavanj, krožkov, delavnic … izguba časa, vendar ne bodo nikoli izvedeli, kaj zamujajo. Energije, ki se prenaša med ljudmi, ko se družijo, izmenjujejo izkušnje in premagujejo lastne ovire, se ne da nadomestiti z ničimer. Poglabljajo se socialni stiki, spletajo se nova prijateljstva in vse to je neprecenljivo.
Vzgoja za starost
Nove izzive vidimo v medgeneracijskem sodelovanju in učenju. Povezovanje generacij je nujno za povezano in solidarno družbo.
Mladi preko preživljanja skupnega časa s starejšimi lahko pridobijo kompetence in socialne veščine. Poleg tega razvijajo empatijo in način komuniciranja, ki presega predsodke in stereotipe, kar je osnova za strpno in solidarno družbo. Prenašanje tradicionalnih znanj in spretnosti starejših na mlade je izziv, ki ga bo potrebno v prihodnosti uresničiti. Mladi obvladajo sodobno tehnologijo, ki s prenašanjem znanja starejšim omogoča bolj neodvisno življenje v sodobnem svetu. Zato ustvarjamo prostore, kjer poteka dvosmerni prenos znanj med generacijami.