Stopnišče, ki vodi v prostore društva, je dobilo novo likovno opremo. Na Martinovo, 11. novembra dopoldne, je Matjaž Marinček zamenjal svoje prejšnje fotografije z novimi. Razstavo je poimenoval foto-grafično »Bledenje korenine«. Gre za eno samo fotografijo koreninskega spleta v približno dvajsetih različicah različnih formatov in barvnih odtenkov, večino njih pa je opremil še s tekstom. Poleg svojih sposobnosti mojstra fotografije je tako izkazal še sicer že znane pisateljske sposobnosti.
»Bledenje« je poimenoval dejstvo, da fotografije od črno-bele bledijo v sive odtenke, ki jih včasih obarva z drugo nežno barvo. Za dodaten tekst je uporabil svoj »brevir«, to je Slovar slovenskega knjižnega jezika, iz katerega je povzel, kaj označuje korenine, pa tudi različne izpeljanke iz te osnove. »Stric« Google mu je korenine prevedel v 234 jezike, IU-umetna inteligenca pa mu je naslikala grad v oblakih.
Besedila, ki jih je dodal fotografijam, so družbeno-kritična, ob njih se je treba ustaviti in razmisliti, kaj je želel z njimi povedati. »Brezsramna inflacija razčlovečenega hlastanja za puhlim preobiljem« cilja na potrošništvo, ki mu podlegamo. »Zvok časa lomasti skozi opustelo človečnost« govori o razčlovečenju, ki smo mu priča. »Neznosna lahkost neoliberalnega kapitalističnega primitivizma« je slika današnjega časa. Citat Antonia Gramscija »Staro umira, novo pa se še ne more roditi« govori o vrednotah, ki so izginile. Vsekakor besede, vredne postanka in razmisleka …
Za ilustracijo in na vpogled dodajam še nekaj razstavljenih fotografij, sicer pa se ustavite ob njih, saj bodo na stenah do konca študijskega leta, oziroma dokler jih ne bodo nadomestile nove.
Ivančna Gorica, 12. 11. 2024
Joža Železnikar
