Takšen je bil naslov predavanja generalmajorja Dobrana Božiča, ki smo mu, bilo nas je 31, prisluhnili v sredo, 7. januarja dopoldne v občinski sejni sobi. Predsednica Metka Krajnc nam je najprej povedala nekaj več o predavatelju. Je svetovalec ministra za obrambo in predsednik Zveze slovenskih častnikov, sicer pa je bil v svoji bogati vojaški karieri načelnik Generalštaba Slovenske vojske, poveljeval je domačim enotam, mednarodnim kontingentom na Kosovu in tudi Afganistanu.
Izkušnje je nabiral kot vojaški predstavnik pri Združenih narodih in bil državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve. Ima izkušnje v vojaški stroki in tudi v diplomaciji. V času vojne za Slovenijo je bil rezervist v TO, kjer se je začela njegova vojaška kariera. Je veteran vojne za Slovenijo
Dobran Božič je svoje predavanje začel z vprašanjem občinstvu: »Koliko vas misli, da se bodo vaši otroci postarali v samostojni Sloveniji?« Seveda smo vsi zavpili, da se jasno bodo … Nakar je sledil predavateljev hladen tuš: Glede na to, kam gre trenutno svet, je vprašanje že za nas, naši vnuki pa tega gotovo ne bodo doživeli. Slovenci smo narod z glavo v pesku. Mislimo, da se nam zaradi naše majhnosti ne more nič hudega zgoditi, vse bo šlo mimo nas. Pozabljamo pa, da smo izpostavljeni kot geografsko križišče. Skozi zgodovino smo sicer ohranili svoj jezik, kar je svetovni fenomen, vendar je danes svet drugačen.
Kaj sestavlja nacionalno moč države? Najprej je to močna, dobra diplomacija (pri nas je zanemarjena, dobri so v ZDA in v Rusiji), torej način, kako se predstavljamo doma in v tujini (v čem smo najboljši). Sledi vojska in nato ekonomija, to so srednja in mala podjetja. Vojaško moč države smo uspešno razmontirali. Če je pokojni predsednik Drnovšek še ugotavljal, da smo našo vojsko cenili premalo, jo je predsednik Pahor uspešno obubožal do konca. Politične interpretacije, da v vojsko vlagamo zato, ker to zahteva NATO, so napačne. Ta ne zahteva ničesar, temveč govori o minimalnih potrebnih standardih, da sploh imaš lahko lastno vojsko. To je minimalno 2% BDP (v nekdanji Jugoslaviji je bilo to 10 – 15%). Vsaka država, kot vsak človek in vsaka organizacija, ima nek lasten, tudi sebičen interes. Naš je mirovniški, nevtralen, za razliko od ruskega ali ameriškega. S Kondratijevimi, sicer ekonomskimi cikli, ki se ponovijo na vsakih 50 let, pridejo tudi vojne, ki nastanejo zaradi interesov držav po več. Tako je prišlo do I. in II. svetovne vojne in nobena od teh ni šla mimo nas. Realpolitika je resničen interes države in tega zasledujejo, čeprav govorijo drugače. Tipičen primer tega je danes Trump, ki ničesar ne skriva.
Kaj je hibridna vojna? Gre za obveščevalno, diverzantsko vojno za razliko od kinetične – prave vojne z orožjem. Dezinformacije, kibernetski napadi, sekanje kablov v morju, sabotaže na železnicah so hibridna vojna. Ti napadi so dobro skriti, vendar se večinoma najde sled za povzročiteljem, a ni možno ukrepati. Ključne pri tem so dezinformacije, ki lahko družbo razdelijo do konca. Dezinformacije so spremljale tudi našo vključitev v NATO, ker ta ni skladen z našo mirovniško politiko. Pametna politična odločitev je tedaj bila, da so vključitev v NATO povezali z vključitvijo v EU – Evropsko unijo – in oboje uspešno izvedli. NATO nam sedaj zagotavlja varnost, EU pa ekonomsko stabilnost. Od nje dobimo milijarde kohezijskih sredstev za razvojne projekte, ker smo še vedno neto prejemnica denarja.
Tudi NATO in EU imata nek lasten interes. Govorijo o človekovih pravicah, sklepajo pa nenačelne trgovske povezave zaradi lastnega interesa. Kje smo danes? Leta 2014 se je zgodil Krim, ki si ga je Rusija zvito priključila. Nekdanje baltske ruske države so že tedaj prognozirale, da se bo zgodila Ukrajina, vendar tega nihče ni verjel in nihče ni Rusiji postavil »rdeče črte«. Sedaj skupaj s Kitajsko preureja svet in tu smo zdaj tudi mi. Rusija je vedno hotela imeti zaščiten »trebuh«. Z vstopom baltskih držav v EU je tega začele izgubljati, zato ne more pristati, da bo Ukrajina v NATU. Bili so časi, ko bi se Rusija lahko približala NATU in EU, iz česar bi lahko nastala ekonomska in vojaška sila in bi se Rusija počutila enakovredna. Posledica te zamujene priložnosti je sedaj vojna v Ukrajini. Kitajska širi svoj vpliv, grozi Tajvanu, vendar samo ta proizvaja čipe, zato je po svoje zavarovan. ZDA ima novo doktrino »Amerika najprej«, Evropa naj za svojo varnost poskrbi sama, zanima jo Južna Amerika, pa Grenlandija.
Za majhne države, kot smo mi, je rešitev v mednarodnem pravu in varovanju človekovih pravic, ker samo ta garantira stabilnost in razcvet. Sosednje države del Slovenije že prikazujejo kot svojega, ker je to nekoč že bil. To je realpolitika tega sveta, česar si naša politika ljudem ne upa povedati. NATO, postavljen po II. svetovni vojni kot uravnoteženje vzhodnemu delu, služi izključno obrambi. Jedrsko oboroževanje na obeh straneh je preprečilo novo vojno. V Evropi je mednarodno pravo vir stabilnosti, posebno za majhne države, kot smo mi. Trije »veliki«, ZDA, Rusija in Kitajska si bodo svet razdelili na novo in ga organizirali po svoji meri. NATO in EU sta vir stabilnosti in zavezništva, sicer ostanemo na sami. V pogodbi z NATO je najprej napisano, da vsaka država za svojo varnost poskrbi sama, če pa je napadena in tega ne zmore, pa pomagajo vse ostale države (5.člen). To zagotavlja varnost, kar je treba plačati oz. zagotoviti vire, da lahko imamo svojo vojsko. Za to rabimo 3,5% BDP za osnovno oborožitev, 1,5% pa za odpornost družbe in podporo vojaškega dela (mostovi, zaklonišča, ceste, železnice). Če začneta razpadati NATO in EU, bi mi morali iskati nove zaveznike za preživetje v taki obliki, kot smo.
Na vprašanje, ali zagovarja naborništvo, je predavatelj odgovoril, da brez njega ne bomo mogli popolniti vojske. Potrebno pa je ustrezno izobraževanje. Odločitev o tem bo politična. V povezavi z aktualno Venezuelo je Trump odprl možnost tudi drugim državam, da uresničujejo svoje interese na račun drugih. Tega večji del Američanov ne odobrava, je pa bila aretacija Mondura narejena vrhunsko spretno in z mnogo znanja.
Zaključili smo s pametnimi telefoni, ker bo menda njihova prepoved hrvaškim nabornikom njihov največji problem. Predavatelj je navedel rezultate ameriške ankete, kjer je 70 % anketiranih najstnikov odgovorilo, da gredo rajši v zapor za en teden, kot da so en teden brez telefona.
»Ne računati na ameriško varnost in bel kruh iz Rusije« je bil duhovit zaključek generalmajorja Božiča, ki nas je s svojim dinamičnim podajanjem držal v napetosti skoraj dve uri. Odprl nam je nov svet in pogled nanj in mislim, da bomo spremenili marsikakšno svoje mnenje.
Foto: Janez Pangerc
Ivančna Gorica, 8. 1. 2026
Joža Železnikar
