Kategorija: Predavanja in ekskurzije

Najbrž marsikaj in jih tudi uporabljamo, vendar vsega tega, kar smo o njih slišali 5. maja dopoldne v občinski sejni sobi, gotovo ne. Nova obzorja nam je vsem 54 udeležencem odpirala dr. Vita Godec, sicer univ. dipl. biokemičarka, polna tudi drugih znanj in priznanj, kot nam jo je predstavila predsednica Metka Krajnc.

Predavanje je bilo zelo kompleksno, v uri in pol smo slišali nekaj statistike (koliko ljudi uporablja prehranska dopolnila), kje jih največ kupujejo (v lekarnah), ali imajo stranske učinke (imajo). Imeli smo nalogo, da 16 predlogov razvrstimo v štiri kategorije (zdravila na recept, zdravilo brez recepta, prehransko dopolnilo, živilo prehranskega pomena). Vsi skupaj smo nalogo dobro opravili in s tem preverili svoje trenutno znanje.

Sledilo je dinamično predavanje o lastnostih prehranskih dopolnil, njihovi uporabi in mitih, ki jih spremljajo. Povzetek bi zahteval celotno predavanje, za kar seveda ni prostora, zato smo se s predavateljico dogovorili, da nam bo dala na razpolago računalniške prosojnice (»drsnice«), ki jih je uporabila in jih bodo dobili po e-pošti vsi člani društva.

Zadnje predavanje v tem študijskem letu je lepo zaokrožilo našo celotno dejavnost in, kot je pokazala tako velika udeležba, s svojo aktualnostjo zadelo »žebljico na glavico«. Upam, da bo novo znanje padlo na plodna tla in nam pomagalo k pametni izbiri med tako masovno ponudbo prehranskih dopolnil.

Fotografije: Jože Gregorič

Ivančna Gorica, 5. 5. 2026

Joža Železnikar

Člani društva so v lanski anketi izrazili željo, da bi si v sklopu naših dejavnosti ogledali tudi kakšno komedijo ali obiskali Špasteater v Mengšu. Tako se je 43 članov v nedeljo, 19. aprila, ob 16.30 z avtobusom odpravilo na ogled komedije Agencija za razhode v Mengeš.

V enoinpolurni komediji francoskega avtorja Tristana Petitgirarda so zaigrali Domen Valič, Luka Cimprič in Lara Komar, prevedel jo je Urban Soban, režiral in domiselno priredil za naše razmere pa Žiga Flajnik.
Erik (Domen Valič) vodi agencijo za razhode Samski stan – nasmejano v nov dan. V nasprotju s sodobnim svetom, v katerem prevladujejo agencije in aplikacije za zmenke, Erik vodi agencijo, pri kateri lahko »naročiš« razhod in slovo od partnerja brez težav. V razmerje je lahko vstopiti, prekiniti pa nekoliko težje, najteže pa je izreči: »Konec je.« Slišali smo, da je tako težko, kot najti politika, ki govori resnico.

Srečko (Luka Cimprič) želi prekiniti razmerje s partnerko Floro, a tega ne zmore, zato postane stranka Erikove agencije. Erik bo to storil enostavno in profesionalno v njegovem imenu, saj Srečko očitno ni dovolj pogumen, da bi se soočil s tem problemom. Tako se zavzeti Erik odloči, da bo Flori to sporočil osebno, ko pa pride z rožami k njej domov, pa ugotovi, da je to njegovo nekdanje dekle. In ker še ni dovolj – Srečko se odloči, da bo svoje naročilo pri agenciji preklical, Flora je namreč zapeljivo dekle. V nadaljevanju se vsi trije »trudijo« vzpostaviti dialog in razjasniti svoj položaj. Zato prihaja do situacij, v katerih prevladuje preprosta telesna, besedna in (včasih zanimiva) situacijska komika, ki je nasmejala veliko gledalcev.
Konča se seveda srečno kot vsaka komedija, kljub temu da se je težko posloviti, stara ljubimca sta skupaj, agencija Samski stan – nasmejano v nov dan pa je izgubila svoj namen.
Zanimiva je bila prevajalčeva in režiserjeva prilagoditev imen in priimkov različnih igralcev ter prizorov iz filma našim razmeram, slišali pa smo tudi za naše estradnike r(R)ože p(P)otrebuješ, a(A)ne r(R)oš … Precej je bilo tudi nizko pogovornih izrazov, ki v položaju, v katerega ne sodijo, vzbudijo smeh.

Ogled komedije Agencija za razhode v Špasteatru je bil zadnji obisk kake prireditve v letošnjem študijskem letu, prihodnje leto pa spet!

Vesna Celarc

Fotografija je s spleta.

Ali stari starši lahko vplivamo na vzgojo vnukov in ali to sploh smemo? Odgovore na to in druga vprašanja smo dobili na interaktivnem predavanju psihoterapevtke Katjuše Jakšič. Prisluhnili smo ji 1. aprila v občinski sejni sobi, bilo nas je 42. Katjušo Jakšič je najprej predstavila Metka Kranjc, nato pa smo poslušali, kaj vse je pripravila na temo starih staršev in vnukov.

Danes so pričakovanja staršev tako do sebe kot do svojih otrok zelo velika, otroci so projekt. Včasih so stari starši imeli močno avtoriteto, skupaj je bivalo več generacij, otroci so pomagali pri delu, stari starši pa so čuvali vnuke in pomagali pri vzgoji vnukov. Danes so stari starši čustveno prisotni, manj je discipline, družine so razseljene. Problem so meje, stari starši so za razvajanje, vzgojne vloge ni več, gre za pomoč. Pri vnukih-najstnikih so stari straši lahko most otrok do staršev. Z validacijo, to je potrditvijo občutkov (»Tebi je res težko.«), lahko stari starši zelo veliko naredimo. Pomagamo tudi z varstvom, vožnjo otrok v vrtce, k obšolskim aktivnostim ipd., smo torej zelo pomembni, čeprav se sami tega niti ne zavedamo.

»Ponosna sem, ker …« je bila prva vaja, ki jo je izvedel vsak od prisotnih. Odgovori so se nanašali predvsem na vnuke (… ker me imajo radi, ker sem vedno na razpolago, se dobro razumemo, se skupaj igramo itd.). Vloga starih staršev je zelo raznolika, blažijo stres pri otrocih s svojo pomočjo, empatijo, ljubeznijo in prenašajo nanje življenjske modrosti ter vrednote. Na kaj smo ponosni, bi si morali povedati vsak dan. Vnukom dajemo občutek čustvene varnosti, povezujemo generacije, dajemo pozitivne vplive. Prisotnost starih staršev blaži stres pri otrocih, posebno je to potrebno pri ločitvah staršev, ki so danes pogoste, veliko je tudi selitev. Danes so otroci izgubili sposobnost prilagajanja, so impulzivni, nepotrpežljivi. Preplavljeni so z vsem. Test: vnuku ponudiš bonbon in mu rečeš, naj počaka pet minut in dobi dva. Tisti otrok, ki počaka, bo dobro krmaril skozi življenje, sicer pa ga je treba učiti potrpežljivosti. Vendar je treba znati postaviti tudi svoje meje, ko ne zmoreš več (»Zelo rada sem z vnukom, vendar ne morem več …«).

Največja vrednost starih staršev je v tem, kako se vnuk ob njih počuti. Od njih dobi pozornost, več časa in skupnih trenutkov. V naslednji vaji smo se postavili na mesto otroka, kaj ta najbolj ceni pri starih starših, kdaj se počuti najbolj varnega, kaj si še želi. Vajo smo delali v trojkah, rezultatov pa nismo preverjali.

Konflikti (nestrinjanje) nastajajo, kadar pride do neskladja. »Pri meni to dela lahko …« ali »Mi smo to delali drugače …« je pogosto vzrok konfliktov med starimi starši in starši. V odnosu do staršev naši vnukov je najtežje, da nas ti včasih ne razumejo, se z nami ne strinjajo, ali imajo drugačne poglede na vzgojo. V naslednji vaji smo v skupinah preverjali, kaj se zgodi, če vnuke razvajamo in pri tem kršimo pravila. V predstavitvah smo izvedeli, da imajo stari starši na vzgojo vnukov večinoma enake poglede kot starši, trudijo se, da se v vzgojo ne vmešavajo, sicer pa je najboljša vzgoja vzgled.

Stari starši bi morali imeti večji vpliv na vzgojo vnukov, vendar je vprašanje, na kakšen način. Ignoriranje pravil staršev, komentiranje pred otrokom, popravljanje in kritiziranje staršev vedno vodi v konflikt. Ni toliko vprašanje, kaj smo povedali, kot to, kako smo povedali. Gre za komunikacijo. Ta ne sme biti napadalna (»Tega ne delaš prav…«). Govoriti je treba tiho, počasi, saj hitro in glasno govorjenje vodi v konflikt, ta pa povzroča stres. Razpravo je treba odpirati (»Kaj pa ti misliš o tem?«), več spraševati, ne soditi osebnosti, pač pa dejanja ali vedenje. Če smo razburjeni, se moramo umiriti. To lahko naredimo z dihalno vajo 3 + 5. Tri sekunde vdihavamo (stres), zadržimo, pet sekund izdihavamo (pomiritev).

Otrok v konflikte ne smemo vključevati, tudi če se z vzgojo staršev ne strinjamo. Meje niso stabilne, njihovo prekoračenje povzroči vznemirjanje. Jeza je emocija, pokaže, kje so meje in je preživetvena funkcija Vedenje lahko izbiramo, čutenja pa ne. To nam pokaže, ali smo v stiku s svojimi potrebami.

Dobili smo dovolj gradiva za razmišljanje …

Ivančna Gorica, 5. 4. 2026

Joža Železnikar

Fotografije Jože Gregorič