JozeM – UTŽO IVANČNA GORICA

Študijsko leto 2025/26 je za nami

V torek, 26. maja dopoldne, smo se, bilo nas je kar 93, zbrali na Muljavi v Gostilni Obrščak, da bi se dokončno poslovili od študijskega leta 2025/26. Srečanje sta organizirali Marjeta Godec Šlajpah in Vesna Celarc, članici Upravnega odbora UTŽO. Najprej nas je pozdravila Vesna, nato pa je črto pod minulo študijsko leto potegnila predsednica društva Metka Krajnc. V svojem nagovoru je spomnila prisotne na naše poslanstvo in podala nekaj podatkov o društvu. Njen nagovor navajam v celoti.

»Drage prijateljice, dragi prijatelji, dober dan in dobrodošli na prireditvi ob zaključku študijskega leta 2025/26 našega Društva UTŽO Ivančna Gorica. Danes smo se zbrali tukaj v Gostilni pri Obrščaku na Jurčičevi Muljavi ob zaključku še enega študijskega leta na naši Univerzi za tretje življenjsko obdobje. To ni le formalni konec predavanj, krožkov in srečanj. To je predvsem praznik znanja, radovednosti, vztrajnosti in medsebojne povezanosti.

Prav vi dajete naši univerzi njen pravi pomen in njeno srce. Prav vi dokazujete, da učenje nima starosti. Zaznamujejo nas življenjske izkušnje, a tudi iskriva vedoželjnost in pogum za nova spoznanja. Znanje nas povezuje, nas odpira svetu in nam daje občutek smisla ter pripadnosti. V času, ko se družba hitro spreminja, je prav medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje ena največjih vrednot, ki ju lahko negujemo.

Izobraževalni program v iztekajočem se študijskem letu smo uspešno in v celoti izpeljali. Vpisana sta 202 člana, od tega 47 moških in 155 žensk. Skupaj smo ustvarili veliko lepih trenutkov. Poslušali smo zanimiva predavanja, bilo jih je 6, obiskovali smo 20 študijskih krožkov, odkrivali angleški in nemški jezik, digitalni svet, urili naš spomin in logiko ter razvijali nove spretnosti v krožku ročnih del, na 3 ekskurzijah smo spoznavali našo Slovenijo, obiskali 4 gledališke predstave in skrbeli za zdrav življenjski slog. A ob vsem tem smo gradili tudi nekaj, kar je morda še pomembnejše – skupnost. Skupnost spoštovanja, prijateljstva in medsebojne podpore.

Iskrena hvala vsem mentorjem, ki s svojim znanjem, potrpežljivostjo in predanostjo bogatite naše programe. Hvala tudi vsakemu izmed vas, drage študentke in študenti, ker s svojo prisotnostjo, energijo in odprtostjo soustvarjate prostor, kjer se dobro počutimo in kjer rastemo skupaj. Iskreno se zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica za podporo pri našem delovanju, za sofinanciranje našega programa, nudenje prostorov, brezplačno oglaševanje v občinskih medijih. Ta podpora je pomembna spodbuda za naše nadaljnje delo in hvala ker prepoznate pomen našega poslanstva.

Univerza za tretje življenjsko obdobje ni le izobraževalna ustanova. Je prostor aktivnega staranja, osebnega dostojanstva in družbene povezanosti. V času, ko svet pogosto prehitro deli ljudi po letih, mi dokazujemo, da so izkušnje bogastvo in da je želja po učenju ena najlepših življenjskih moči. Naj vas poletje napolni z novimi močmi, z lepimi srečanji, s časom za družino, prijatelje in zase. Jeseni pa se ponovno srečamo z novimi idejami, novimi vsebinami in enakim veseljem do skupnega ustvarjanja. Ob zaključku študijskega leta vam iz srca čestitam za vse dosežke, pogum in vztrajnost. Naj vas radovednost še naprej spremlja na vsakem koraku.«

V kratkem kulturnem programu smo nato najprej poslušali Ženski pevski zbor Harmonija, ki je pod vodstvom zborovodkinje Gabrijele Cedilnik zapel tri pesmi: V maju, Na oknu deva je slonela in Lani sem možila se. Vesna Celarc nas je spomnila na našega Jurčiča in delno interpretirala, delno predstavila vsebino Jurčičeve humorne povesti »Telečja pečenka«. Velja o prebrati! Žal ni uspelo, da bi slišali in videli Krjavlja, ki ga je dolga leta izvrstno interpretiral Jernej Lampret. Izdalo ga je zdravje. Pa kdaj drugič …

Na svidenje do jeseni, ko se ponovno srečamo v študijskem letu 2026/27!

Ivančna Gorica, 28. 5. 2026

Joža Železnikar

Foto Matjaž Marinček

Svetovi našega učenja, delovanja in ustvarjanja

Tak je bil naslov Strokovnega posveta mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO), ki je bil v City hotelu v Ljubljani 23. aprila 2026. Posvet vsako leto organizira ljubljanska UTŽO, letos sva se ga udeležila Matjaž Marinček in Joža Železnikar. Poleg štirih predavanj je potekala tudi razširjena seja Sveta mreže SUTŽO. Uvodoma nas je pozdravila prof. dr. Ana Krajnc, ustanoviteljica UTŽO, v imenu Ministrstva za vzgojo in izobraževanja pa Maja Celarc Acceto. Nato so se zvrstila štiri zanimiva predavanja.

O svetu etike, izhodiščih učenja v poznejših letih, je govorila ddr. Verena Vidrih Perko. Etika je ukvarja s človeškim hotenjem in ravnanjem z vidika dobrega in zla, moralnega in nemoralnega. Doživljenjsko učenje pomeni, da me vse zanima, da učenje ne pozna let, smisel učenja pa je občutiti polnost življenja. O upravljanju s konflikti je več povedal doc. dr. Tadej Praprotnik. Pri konfliktih je pomembno izraziti svoja čustva, se ne opravičevati, odgovorni pa smo predvsem za svoje vedenje in odzive, ne pa za vedenje drugih. O svetu medijev in izobraževalni vlogi javne radiotelevizije smo poslušali dr. Katjo Stamboldžioski, ki nam je več povedala o izobraževalnih vsebinah za starejše in o portalu RTV 365. Svet možganov nam je na sproščen način prikazal doc. dr. Blaž Koritnik, ki nas je preizkusil tudi z nekaj vajami. Sicer pa smo slišali, da možgane krepimo s prostočasnimi dejavnostmi, gibanjem, primerno prehrano in spanjem. Organizatorica srečanja nam je posredovala prosojnice za vsa štiri predavanja.

Na razširjeni seji Sveta mreže SUTŽO, ki jo je vodila podpredsednica Sveta Nevenka Tomšič, smo izvedeli več o stanju in dejavnosti mreže. V mreži trenutno deluje 51 univerz, 27 kot samostojno društvo, 24 pa je organiziranih v okviru javnih zavodov za izobraževanje odraslih. V izobraževalne programe je letos vključenih 14.258 »študentov«, delujejo v 773 različnih programih, vodi pa jih 833 mentorjev. V februarju je ljubljanska UTŽO izvedla na daljavo predavanje o E-identiteti, oktobra bo še en posvet mreže SUTŽO na daljavo, načrtovani sta dve usposabljanji mentorjev (12. maja v Trebnjem), jeseni bosta na daljavo izvedena usposabljanje za varnost na spletu in delavnica za dvig medijske pismenosti. Obiskali bodo tudi nekaj UTŽO, s ciljem, da na kraju samem vidijo njihovo delovanje. Veliko dejavnosti torej in možnosti za nova znanja.

Srečanje je vedno na visoki strokovni ravni, tako je bilo tudi tokrat. Z novimi znanji in spoznanji smo odšli novim doživetjem naproti.

Ivančna Gorica, 11. 5. 2026

Joža Železnikar

Fotografije. Matjaž Marinček

Prehranska dopolnila – kaj vemo o njih?

Najbrž marsikaj in jih tudi uporabljamo, vendar vsega tega, kar smo o njih slišali 5. maja dopoldne v občinski sejni sobi, gotovo ne. Nova obzorja nam je vsem 54 udeležencem odpirala dr. Vita Godec, sicer univ. dipl. biokemičarka, polna tudi drugih znanj in priznanj, kot nam jo je predstavila predsednica Metka Krajnc.

Predavanje je bilo zelo kompleksno, v uri in pol smo slišali nekaj statistike (koliko ljudi uporablja prehranska dopolnila), kje jih največ kupujejo (v lekarnah), ali imajo stranske učinke (imajo). Imeli smo nalogo, da 16 predlogov razvrstimo v štiri kategorije (zdravila na recept, zdravilo brez recepta, prehransko dopolnilo, živilo prehranskega pomena). Vsi skupaj smo nalogo dobro opravili in s tem preverili svoje trenutno znanje.

Sledilo je dinamično predavanje o lastnostih prehranskih dopolnil, njihovi uporabi in mitih, ki jih spremljajo. Povzetek bi zahteval celotno predavanje, za kar seveda ni prostora, zato smo se s predavateljico dogovorili, da nam bo dala na razpolago računalniške prosojnice (»drsnice«), ki jih je uporabila in jih bodo dobili po e-pošti vsi člani društva.

Zadnje predavanje v tem študijskem letu je lepo zaokrožilo našo celotno dejavnost in, kot je pokazala tako velika udeležba, s svojo aktualnostjo zadelo »žebljico na glavico«. Upam, da bo novo znanje padlo na plodna tla in nam pomagalo k pametni izbiri med tako masovno ponudbo prehranskih dopolnil.

Fotografije: Jože Gregorič

Ivančna Gorica, 5. 5. 2026

Joža Železnikar

Vpliv starih staršev na vzgojo vnukov

Ali stari starši lahko vplivamo na vzgojo vnukov in ali to sploh smemo? Odgovore na to in druga vprašanja smo dobili na interaktivnem predavanju psihoterapevtke Katjuše Jakšič. Prisluhnili smo ji 1. aprila v občinski sejni sobi, bilo nas je 42. Katjušo Jakšič je najprej predstavila Metka Kranjc, nato pa smo poslušali, kaj vse je pripravila na temo starih staršev in vnukov.

Danes so pričakovanja staršev tako do sebe kot do svojih otrok zelo velika, otroci so projekt. Včasih so stari starši imeli močno avtoriteto, skupaj je bivalo več generacij, otroci so pomagali pri delu, stari starši pa so čuvali vnuke in pomagali pri vzgoji vnukov. Danes so stari starši čustveno prisotni, manj je discipline, družine so razseljene. Problem so meje, stari starši so za razvajanje, vzgojne vloge ni več, gre za pomoč. Pri vnukih-najstnikih so stari straši lahko most otrok do staršev. Z validacijo, to je potrditvijo občutkov (»Tebi je res težko.«), lahko stari starši zelo veliko naredimo. Pomagamo tudi z varstvom, vožnjo otrok v vrtce, k obšolskim aktivnostim ipd., smo torej zelo pomembni, čeprav se sami tega niti ne zavedamo.

»Ponosna sem, ker …« je bila prva vaja, ki jo je izvedel vsak od prisotnih. Odgovori so se nanašali predvsem na vnuke (… ker me imajo radi, ker sem vedno na razpolago, se dobro razumemo, se skupaj igramo itd.). Vloga starih staršev je zelo raznolika, blažijo stres pri otrocih s svojo pomočjo, empatijo, ljubeznijo in prenašajo nanje življenjske modrosti ter vrednote. Na kaj smo ponosni, bi si morali povedati vsak dan. Vnukom dajemo občutek čustvene varnosti, povezujemo generacije, dajemo pozitivne vplive. Prisotnost starih staršev blaži stres pri otrocih, posebno je to potrebno pri ločitvah staršev, ki so danes pogoste, veliko je tudi selitev. Danes so otroci izgubili sposobnost prilagajanja, so impulzivni, nepotrpežljivi. Preplavljeni so z vsem. Test: vnuku ponudiš bonbon in mu rečeš, naj počaka pet minut in dobi dva. Tisti otrok, ki počaka, bo dobro krmaril skozi življenje, sicer pa ga je treba učiti potrpežljivosti. Vendar je treba znati postaviti tudi svoje meje, ko ne zmoreš več (»Zelo rada sem z vnukom, vendar ne morem več …«).

Največja vrednost starih staršev je v tem, kako se vnuk ob njih počuti. Od njih dobi pozornost, več časa in skupnih trenutkov. V naslednji vaji smo se postavili na mesto otroka, kaj ta najbolj ceni pri starih starših, kdaj se počuti najbolj varnega, kaj si še želi. Vajo smo delali v trojkah, rezultatov pa nismo preverjali.

Konflikti (nestrinjanje) nastajajo, kadar pride do neskladja. »Pri meni to dela lahko …« ali »Mi smo to delali drugače …« je pogosto vzrok konfliktov med starimi starši in starši. V odnosu do staršev naši vnukov je najtežje, da nas ti včasih ne razumejo, se z nami ne strinjajo, ali imajo drugačne poglede na vzgojo. V naslednji vaji smo v skupinah preverjali, kaj se zgodi, če vnuke razvajamo in pri tem kršimo pravila. V predstavitvah smo izvedeli, da imajo stari starši na vzgojo vnukov večinoma enake poglede kot starši, trudijo se, da se v vzgojo ne vmešavajo, sicer pa je najboljša vzgoja vzgled.

Stari starši bi morali imeti večji vpliv na vzgojo vnukov, vendar je vprašanje, na kakšen način. Ignoriranje pravil staršev, komentiranje pred otrokom, popravljanje in kritiziranje staršev vedno vodi v konflikt. Ni toliko vprašanje, kaj smo povedali, kot to, kako smo povedali. Gre za komunikacijo. Ta ne sme biti napadalna (»Tega ne delaš prav…«). Govoriti je treba tiho, počasi, saj hitro in glasno govorjenje vodi v konflikt, ta pa povzroča stres. Razpravo je treba odpirati (»Kaj pa ti misliš o tem?«), več spraševati, ne soditi osebnosti, pač pa dejanja ali vedenje. Če smo razburjeni, se moramo umiriti. To lahko naredimo z dihalno vajo 3 + 5. Tri sekunde vdihavamo (stres), zadržimo, pet sekund izdihavamo (pomiritev).

Otrok v konflikte ne smemo vključevati, tudi če se z vzgojo staršev ne strinjamo. Meje niso stabilne, njihovo prekoračenje povzroči vznemirjanje. Jeza je emocija, pokaže, kje so meje in je preživetvena funkcija Vedenje lahko izbiramo, čutenja pa ne. To nam pokaže, ali smo v stiku s svojimi potrebami.

Dobili smo dovolj gradiva za razmišljanje …

Ivančna Gorica, 5. 4. 2026

Joža Železnikar

Fotografije Jože Gregorič