V sredo, 5. februarja popoldne, se nas je v občinski sejni sobi zbralo kar 44 na četrtem predavanju v tem študijskem letu. Prisluhnili smo domačinu odvetniku Jožetu Petku, ki nas je popeljal v svet dedovanja, s katerim se tudi ukvarja. Kaj smo izvedeli?

Kakšne vrste dedovanja poznamo?
Z dedovanjem se sreča vsakdo kot dedič ali zapustnik. Gre za zapuščinski postopek, kjer se razdeli premoženje zapustnika med dediče. Dedovanje nastopi ob smrti zapustnika, pri čemer se dediči ugotovijo kasneje ob zapuščinskem postopku. Ločimo dve vrsti dedovanja: dedovanje po zakonu in oporočno dedovanje. Dedovanje po zakonu pride v poštev, če pokojni zapustnik ne naredi nič (ni oporoke). Ločimo tri dedne rede dedičev: v 1. dednem redu so otroci ali njihovi otroci in preživeli partner, vnuki ali pravnuki, ki zapuščino prejmejo v enakih deležih; v 2. dednem redu so, če ni otrok, preživeli zakonec, starši pokojnika, sestre, bratje, če staršev ni več; 3. dedni red nastopi, če ni zakonca ali staršev zapustnika, premoženje dedujejo bratranci, strici. Pri dednih redih je pomemben davčni vidik: dediči 1. dednega reda so davka oproščeni, naslednji redi pa plačila davka niso oproščeni. Oporočno dedovanje nastopi, če zapustnik naredi oporoko. Vsak ima pravico do dedovanja, zapustnik pa svoje premoženje lahko nameni komurkoli hoče. Če iz oporoke izključi zakonite dediče, lahko pride do zahteve po nujnem dednem deležu. Do njega je upravičen vsak dedič, zahteva pa ga lahko, če zapustnik premoženje zapusti komu drugemu. Za prvi dedni red znaša ta delež polovico zakonitega, pri drugem dednem redu pa eno tretjino.
Zapuščinski postopek in oporoka
Ob smrti zapustnika upravna enota povabi k sestavi smrtovnice. Običajno povabi osebo, ki je najbližja pokojnemu. Ta oseba navede vse podatke, ki so relevantni za zapuščinski postopek po pokojnem (kdo so dediči po zakonu, premoženje, oporoka ali drug dokument). Upravna enota formular s temi podatki pošlje sodišču, to pa opravi poizvedbe o premoženju zapustnika v javnih registrih (zemljiška knjiga, FURS, banke, KDD za delnice, upravna enota za vozila, plovila). Poizveduje tudi pri notarski zbornici, ki je pristojna za urejanje in vodenje centralnega registra oporok. Oporoke, ki jih naredi zapustnik, je možno hraniti na različne načine, eden od teh je hramba pri notarju, pri sodišču, odvetniku ali doma (lahko sporna verodostojnost, če dediči oporekajo).
Oporočno dedovanje ugotavlja zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku. Najprej ugotovi, kdo so dediči po zakonu (lahko so tudi drugi) in te povabi na zapuščinsko razpravo. Dediči se morajo izjasniti, ali oporoko priznavajo. Oporoka je veljavna, če je narejena v skladu z zakonom. Lahko je lastnoročno napisana in podpisana s strani zapustnika, pogoj je, da je iz nje jasno razvidna volja oporočitelja. Ni nujen datum sestave, niti ni nujna navedba premoženja, ne zahteva jasne vsebine, morajo pa biti jasno podani pogoji za njeno uresničitev. Možna je tudi oporoka pred pričami, ki jo lahko sestavi kdorkoli, oporočitelj jo mora lastnoročno podpisati, prebrana pa mora biti pred dvema pričama, ki se morata tudi lastnoročno podpisati s pristavkom, da sta priči. To sta najpogostejši obliki oporok, so pa tudi sodne oporoke, kjer se oporoka naredi pred sodnikom, ki jo zapiše, v izrednih razmerah pa je možna tudi ustna oporoka, kjer morata biti prisotni dve priči, ki oporoko spravita na papir in obvestita sodišče o njej. Priča pri oporoki ne sme biti sorodnik, najbolje je, da so to znanci, ki z oporoko ničesar ne pridobijo.
Pogodbe
Premoženje lastnik na različne načine lahko zapusti tudi prej (za časa življenja) z različnimi pogodbami, ki imajo različne pravne posledice za dediče. Pogodbe so lahko odplačne ali neodplačne. Klasična neodplačna pogodba je darilna pogodba, s katero se prenaša premoženje na dediča. Ta ne potrebuje nobene posebne oblike, lahko pa se upošteva pri dedovanju, če je kasneje dedičev več in nekateri niso dobili ničesar. Ti lahko iz zapuščinske mase dobijo enako vrednost, kot jo je dobil obdarovanec, ostanek pa se nato razdeli med vse dediče. Če se zapustnik temu želi izogniti, to lahko stori z izročilno pogodbo, ki je po vsebini enaka darilni, njena posebnost pa je, da morajo biti pogodbene stranke vsi zakoniti dediči in morajo biti z njo seznanjeni in se z njo strinjati. Z darilno pogodbo ne sme biti prikrajšan nujni delež drugega dediča, v nasprotnem se mora darilo vrniti v zapuščinsko maso (uveljavljanje prikrajšanja). Velikokrat pride v poštev pogodba o preužitku (po njej lastnik takoj izgubi pravico do lastništva, v zemljiški knjigi je vknjižena prepoved odtujitve in služnost dosmrtnega bivanja, če gre za nepremičnino) in pogodba o dosmrtnem preživljanju. Tu je prenos lastninske pravice odložen do smrti zapustnika.
Obe pogodbi morata biti sklenjeni v notarskem zapisu. Zapuščinski postopek mora biti kljub tema pogodbama izpeljan na enak način, ti dve vrsti pogodb pa v praksi večkrat pomenita izigravanje ostalih zakonitih dedičev. Štejeta se za odplačni, kar pomeni, kot da gre za kupoprodajno pogodbo. Ko v zapuščinskem postopku ugotavljajo obseg zapuščine, lahko pride do ugovorov, da je bila ta pogodba zgolj navidezna. Dokaz za to mora dati tisti, ki se čuti izigranega in hoče doseči ničnost pogodbe. V tem primeru se zapuščinski postopek prekine in se napoti dediča na pravdo, ki jo mora vložiti v 30 dneh. Če tega ne naredi, sodišče nadaljuje postopek, če pa steče pravdni postopek, sodišče čaka na njegov rezultat. Ti postopki so lahko dolgotrajni (dve leti ali več), kar je pritisk na dediče, da problem rešijo z dogovorom ali poravnavo (dedni dogovor). Če tega ni, so zapuščinski postopki lahko dolgi tudi več kot 10 let. Ko je dedičev več, se je v praksi raznim manipulacijam težko izogniti, saj se kdo čuti prikrajšanega in so spori skoraj neizbežni. S pogodbo se ne morete z nikomer dogovoriti o vsebini oporoke ali dedičih. To je stvar posameznika, ki mora svojo voljo izraziti brez prisile in po lastni volji bodisi z oporoko, bodisi s pogodbo.

Odvetnik je odgovoril tudi na nekaj vprašanj prisotnih, ob katerih smo se tudi zabavali, še nekaj problemov pa so prisotni obdelali z njim individualno. Vsekakor smo dobili nov pogled in znanje o dedovanju, odločal pa se bo vsak od nas sam.
Ivančna gorica, 6. 2. 2025
Joža Železnikar