Na kratko: marsikaj! O tem je članom UTŽO, 20 nas je bilo, v torek, 7. decembra, po Zoomu razkril naš sokrajan, arheolog Sašo Porenta. V svojem predavanju, bogato opremljenem z nazornimi posnetki, je predstavil arheološka najdišča na Muljavi, v Starem trgu pri Višnji gori, v Zgornji Dragi, na Krki in na Viru.
Na Muljavi so arheologi z začetnimi raziskavami začeli leta 2011, z izkopavanjem pa leta 2016 na novem pokopališču ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zanjo predvidevajo, da je morda celo 500 let starejša od njene »uradne« starosti, ki naj bi segala v 15. stoletje. Odkrili so ostanke rimske vile, ti so sedaj razstavljeni pri mrliški vežici, in ugotovili, da je bila talno in stensko centralno ogrevana. Izkopali so tudi različne kovance, za katere so ugotovili, da so bili shranjeni v mošnjičkih in so velike vrednosti. Vila je okoli leta 300 pogorela.
V grobišču na jugozahodu cerkve so odkrili 131 grobov s skeleti, ki segajo v 10. stoletje v staroslovansko obdobje. Grobovi so bili v vrstah, skeleti pa različno ohranjeni in pokopani v krstah, na deskah ali v platnu. Ohranjene so lobanje, dolge kosti rok in nog, slabše pa medenice. V grobovih so našli kamne, ki so označevali truplo, v ženskih grobovih pa tudi naglavne obročke, uhane, prstane in ogrlice iz steklenih jagod. Moški grobovi dodatkov nimajo. Med izkopavanjem so arheologe obiskali učenci muljavske osnovne šole in bili nad odkritji navdušeni, potem pa obiskovalcev ni več zmanjkalo.
Najdišče Stari trg pri Višnji gori (med avtocesto in železnico) je edinstveno v občini, saj sega v neolitik 4000 let pred našim štetjem. Našli so ostanke prvih kmetovalcev, pa tudi ostanke rimskega vojaškega tabora, npr. žebljiček za okovanje čevljev, šotorske kline, zaponke za pas in druge predmete. Ostanke je tu pustil tudi srednji vek. Območje je sedaj pozidano, tako da nadaljnje raziskave niso možne, pa tudi volje zanje ni.
V Zgornji Dragi so ob cerkvi Sv. Martina iz 12. stoletja našli ostanke rimske vile, material katere so verjetno kasneje uporabili za gradnjo cerkve. Okrog cerkve je bil večji jarek, odkrili pa so tudi meč iz rimske dobe in ostanek peči za žganje apna.
Ko so obnavljali cesto Krka – Gradiček, so arheologi našli ostanke utrjene srednjeveške poti in odkrili ostanke najpomembnejše zgodnjeslovanske zemljanke, naselbine iz 7. do 9. stoletja. Tam je bilo tudi žarno grobišče z značilno slovansko keramiko. Ve se, da je bilo grobišče tudi v Krški jami. Na Gradičku je do 15. stoletja stal grad, grad je bil tudi ob izviru potoka Poltarice, verjetno pa je bilo tam tudi svetišče.
Presenečenje je bilo odkritje na Viru pri Stični, kjer je sicer območje gomilskega gradišča iz železne dobe. Pri gradnji hiše, ki sedaj tam že stoji, so našli večje tlakovane površine 10 x 12 metrov in 7 metrov dolge kot kača zavite sestave. Našli so tudi grob oz. eno samo kost, ki je kazala na to, da je bil človek invalid. Na tej osnovi je nastala ena od hipotez, da je bilo tu prazgodovinsko svetišče.
Arheologija pripoveduje zgodbe. Izkopanine govorijo mnogo o ljudeh, o njihovi dejavnosti, starosti, načinu življenja. Ivanška občina je posuta z zgodovinskimi ostanki, ki so že dokumentirani in lepo bi bilo, če bi jih povezali v neko monografijo in jo predstavili javnosti, je želja našega predavatelja, Saše Porente. Mi pa smo uživali ob njegovem pripovedovanju…
Ivančna Gorica, 8.12.2021
Joža Železnikar