Gremo vrtnarit!

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

V torek, 30. marca, smo začeli z vrtnarjenjem. Na Zoomu smo se srečali z Jernejo Jošar, agronomko, lastnico »Cvetlične«, pisateljico priročnikov o vrtnarjenju, svetovalko in blogerko. Predavanje, ki ga je pripravila za naše društvo, je naslovila »Ekološki vrt brez prekopavanja in pletja«. Dve uri nas je prepričevala, da je vrtnarjenje sprostitev, ne pa obveznost in garanje.

Kako se lahko izognemo garanju na vrtu? Največ časa zahtevajo prekopavanje (»štihanje«) zemlje, pletje plevela, zaskorjenost in zalivanje. Z upoštevanjem načel permakulture, to je posnemanjem narave, se temu, tako kot dela ona, lahko izognemo in si delo olajšamo. Namesto prekopavanja in obračanja zemljo le rahljamo z vilami. Tako ohranjamo zgornjo rodovitno plast in ne poškodujemo drobnoživk v njej. Pletju plevela se izognemo z zastiranjem. Zastirka je lahko pokošena trava, seno, listje, slama, pa tudi populjen plevel. Plast naj bo debela največ 3 cm, tako plevel ne bo zrasel, zadržala pa bo tudi vodo v zemlji. Nalivi je ne bodo zbili, torej ne bo zaskorjena, potrebnega bo tudi manj zalivanja ob morebitni suši. Če to že moramo storiti, pa naj bo zalivanje temeljito in globoko po celi gredici, ne le ob rastlinah.

Za uporabo zastirke moramo na vrtu zasnovati stalne gredice, široke največ 1,20 m, z vmesnimi potkami, ki jih posujemo z lubjem ali s kamni. Sejemo vedno v vrste, saj setev povprek zastiranja ne omogoča. Gnojimo z organskimi gnojili, najbolje z doma pridelanim kompostom, nastalim bodisi iz odpadnih rastlinskih delov ali razpadlim hlevskim gnojem. Tako ohranjamo zemljo živo in omogočamo življenje drobnoživkam, glivam, algam, koristnim bakterijam in drugim živalcam, kot so pajki. mravlje, stonoge in deževniki. Slednji so »plug narave«, saj rahljajo tla in vanje s prebavljeno hrano vnašajo kisik. Mineralna gnojila mikrosvet uničujejo. Freze so pogubne, saj plevel raznesejo po vsem vrtu.

Kako izgledajo mešani posevki na gredicah, smo videli na prikazanih fotografijah. Med zelenjavo so cvetlice in zelišča, ki pa jih moramo kombinirati tako, da vzpodbujajo rast drug drugega. Izvedeli smo, da se naša predavateljica za biodinamično vrtnarjenje ne ogreva in tudi setveni koledar upošteva »po pameti«. Visoke grede nimajo stika z zemljo, začetna investicija je draga, pa tudi njihovo vzdrževanje, saj je treba zemljo vsako leto dodajati, ker se poseda. Primerne se ji zdijo le za terase ali atrije, kjer vrt ni mogoč. Priporoča ekološke pripravke, kar mora zagotavljati certifikat. Za zatiranje polžev je treba uporabiti vse rastline z močnim vonjem, kar jih poznamo, najbolj pa zaleže, če jih pobiramo. Zaradi zastiranja jih po njenih izkušnjah ni več, jih je pa laže pobrati, ker se nahajajo pod zastirko.

In glavno priporočilo? KOMPOST, KOMPOST, KOMPOST!

To je nekaj povzetkov s pestrega dvournega predavanja Jerneje Jošar, pospremljenega z zgovornimi fotografijami z njenega vrta. Sedaj je ravno pravi čas, da njena priporočila uporabimo pri svojem vrtnarjenju in da to res ne bo več garanje, temveč le sprostitev.

Ivančna Gorica, 31. 3. 2021

Joža Železnikar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja