Okroglo obletnico je bilo treba proslaviti. To se je zgodilo v sredo, 10. aprila, ko smo se na povabilo ljubljanske UTŽO v Hotelu City (včasih je bil to kar Turist) srečali predstavniki UTŽO iz vse Slovenije. Naše društvo sva zastopali Lidija Medved, podpredsednica, in jaz, Joža Železnikar.
Po uvodnem pozdravu Alijane Šantej, vodje ljubljanske UTŽO, duše in glavne organizatorice srečanja, smo si najprej ogledali filmsko predstavitev štiridesetletnega delovanja »tretje univerze«. Ganljivo je bilo videti 40 let mlajše obraze in poslušati izjave obeh ustanoviteljic, dr. Dušane Findeisen in prof. dr. Ane Krajnc, kako se je vse skupaj začelo. Idejo sta prinesli iz Francije leta 1984, prvo izobraževanje starejših pa je bil krožek francoščine, ki ga je Findeisnova ustanovila na tedaj znani šoli za tuje jezike na Vilharjevi. Danes mrežo sestavlja 55 univerz po vsej Sloveniji in je tudi v Evropi unikat.
Več o delovanju univerze in ciljih smo slišali v pogovoru, ki ga je z obema ustanoviteljicama vodila dr. Petra Javrh. Iz zanimivega pogovora samo nekaj iskric, ugotovitev in napotkov. Človek je rojen za učenje in delovanje, to mora početi vse življenje. Socialnih pritiskov je v starosti sicer manj, zato pa smo nevidni, posebno ženske. To je lahko prednost, lahko pa je tudi prekletstvo. Institucionalno učenje za točke pelje v »zašolano družbo«, saj je biti samo »poučen« prekletstvo. Učiti se je treba samostojno, neformalno in tudi delovati v korist širše skupnosti. Te pravice si starejši ne smemo dovoliti odvzeti in ravno UTŽO nam to možnost daje.
V popoldanskem delu smo poslušali še izvajanje Petre Založnik o učenju s pomočjo zgodb. Možgani imajo zgodbe radi in si jih tudi bolj zapomnijo, ker osmišljajo izkušnje in so tudi zdravilo. O disleksiji nam je marsikaj povedala dr. Vesna Radonjić Miholčič, predvsem kakšne so njene značilnosti in kako jo prepoznamo. Alenka Gabrijela Ščuka iz ljubljanske UTŽO nas je seznanila z rezultati raziskave o stanju v mreži Slovenskih UTŽO, kjer je sodelovalo kar 52 univerz.
Sestavni del srečanja je bila tudi okrogla miza in razširjena seja Sveta Mreže SUTŽO. Prisotni so izpostavili problem mentorjev, ki jih je, posebno na periferiji, zelo težko dobiti, pa tudi primerno plačati. Alijana Šantejeva je povedala, da jih tudi v Ljubljani ni in da je pomanjkanje pedagoškega kadra vsesplošno. Prof. Krajnčeva je obljubila izobraževanje mentorjev na terenu, ker imajo za ta namen na razpolago posebna sredstva in se jim bodo poskušali čim bolj približati.
Strokovni del je spremljal tudi kulturni program. Dopoldne sta nas razveseljevala z igranjem na harfo in rog dijaka Konservatorija za glasbo Adrian Ignjatović in Jakob Skerbiš, popoldne pa Ana Vipotnik, vokal, in Igor Leonardi, kitara.
Bilo je pestro, malce nostalgično, strokovno bogato in tudi čustveno srečanje enako mislečih in v delovanje usmerjenih ljudi, ki jim je starost izziv in ne problem.
Foto. Lidija Medved
Ivančna Gorica, 12. 4. 2024
Joža Železnikar