V Ljubljani je 3. aprila v City hotelu potekal redni letni posvet mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO), katere član je tudi naše društvo. Udeležili sva se ga Lidija Medved in Joža Železnikar. Posvet je vključeval štiri predavanja in 35. razširjeno sejo Sveta mreže SUTŽO.
Uvod v posvet sta imeli prof. dr. Ana Krajnc, predsednica mreže in Teja Dolgan iz Ministrstva za izobraževanje. Nekaj njunih misli najdete na koncu prispevka, sicer pa smo poslušali štiri vabljene predavatelje in štiri zelo zanimive teme.
Dr. Marko Radovan s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je govoril o uporabi digitalnih orodij v izobraževanju starejših odraslih. Osredotočil se je predvsem na podkaste kot orodje za izobraževanje starejših. Podkasti so zvočne oddaje, ki so kot serija epizod na neko temo dostopni preko spleta. So brezplačni in prosto dostopni, poslušamo jih lahko na spletni strani, telefonu, tablici ali TV. Njihova poslušanost občutno raste, na njihovi osnovi nastajajo skupnosti z enakimi zanimanji.
Dr. Ajda Pretnar Žagar s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani nas je povabila v svet Umetne inteligence (UI) in pokazala, kako nam ta lahko pomaga pri učenju. Pojasnila je, kaj je UI (robotika, strojno učenje, NLP, govor, vid, ekspertni sistemi) in na osnovi česa deluje. Osnova so nevronske mreže, ki posnemajo delovanje možganov, gre za veliko množico besedil (veliki jezikovni modeli LLM), razumevanje vzorcev in učenje iz napak. Osredotoča se predvsem na razumevanje in generiranje jezika, na razpolago pa je že več programov (GPT, Gemini, DeepSeek, GaMS) različnih IT firm. GaMS je slovenski produkt, je sicer še v razvoju, vendar ga je že mogoče uporabiti. Za praktično uporabo jih najdemo kot digitalne asistente (Siri, Alexa), prevajalnike (Google Translate) ali pogovorne robote (ChatGPT). Na nekaj praktičnih primerih nam je predavateljica prikazala možno uporabo. S pomočjo UI je naredila analizo Cankarjevih Hlapcev, izdelal učno uro o fotosintezi za učence 6. razredov in zanjo »naročila« še miselni vzorec. Modeli imajo seveda tudi omejitve. Ker nimajo čustev, ne razumejo resničnega sveta, odvisni so od podatkov (»smeti not´, smeti ven«), ne delujejo izven predvidenih okvirjev, podatke, ki jih z njimi delimo, lahko shranijo in uporabijo. Lahko so pristranski, halucinirajo, goljufajo in si izmišljajo stvari (DeepFake).
O neformalnih izobraževalnih programih za dvig finančne pismenosti 55+ je govorila mag. Estera Možina iz Andragoškega centra Slovenije. Po Raziskavi EU 27 smo Slovenci na nekaterih področjih finančne pismenosti dobri, na nekaterih malo manj. Med štirimi državami z največjo finančno pismenostjo v Evropi smo tudi Slovenci (poleg Nizozemske, Švedske in Danske). Eden od štirih odraslih ima visoko finančno znanje. Okoli 9 od 10 odraslih premislijo, ali si nakup lahko privoščijo. Slabosti imamo v tem, da le slaba tretjina odraslih zaupa finančnim strokovnjakom, ena tretjina bi po izgubi glavnega vira dohodka zdržala 6 mesecev ali več, 18 % bi jih zdržalo vsaj 3 mesece, 19 % pa nima prihrankov. Dostopen je neformalni program »Seniorji v akciji 55 +«, kjer dobimo splošno znanje o finančnem sistemu, o novih trendih, kako razporejati lastne prihodke, kam vlagati denar ipd.
O pravnih podlagah za delovanje UTŽO, ki so organizirane kot NVO ali društva je govorila Petra Cilenšek, vodja pravne službe v Centru za razvoj nevladnih organizacij. Nevladne organizacije smo društva, zavodi, ustanove, mladinski sveti, deli verskih skupnosti. Smo nepridobitni (ne delamo za dobiček), neprofitni (ustvarjen dobiček gre le za lastno delovanje) in neodvisni od drugih subjektov. Temeljni akt je statut, ki naj ne bo preveč podroben zaradi morebitnih bodočih sprememb, priporočljiv je pravilnik o računovodstvu, sicer pa so glede na dejavnost možni tudi drugi akti (izjava o varnosti pri delu, pravilnik o delu organov društva, o disciplinskem postopku ipd.). Opozorila nas je, da je spremenjen šifrant dejavnosti, zato je treba preveriti razvrstitev in da na spletni strani e-pravnik najdemo vzorčne primere za izdelavo lastnih aktov.
Vmes je potekala 35. razširjena seja Sveta mreže SUTŽO, ki jo je vodila podpredsednica Nevenka Tomšič. Trenutno je v teku anketa o zadovoljstvu članov, prispelo je že 2.640 odgovorov. Iskali smo ideje, kako v programe vključiti več moških (na splošno jih je manj kot 10% ). Rešitve so v kratkih programih (največ 3 dni) iz naravoslovja (čebelarski, gobarski) in delu z rokami. Program za usposabljanje mentorjev bo potekal v Izoli in Slovenj Gradcu. Ideja je, da bi po regijah organizirali skupen piknik UTŽO za boljše medsebojno spoznavanje. Člani mreže naj bi se o svoji dejavnosti bolj oglašali v e-novice, za kar naj bo v društvu nekdo odgovoren, in predlagajo naj osebe, vredne posebne pozornosti zaradi svojega delovanja. Z njimi bi na kraju samem izvedli intervju sodelavki iz ljubljanske UTŽO. Predlagali bomo Metko Krajnc.
Pester celodnevni program je začela in posebej »začinila« prof. dr. Ana Krajnc, vodja mreže.
Podajam za zaključek nekaj njenih misli: Mediji podaljšajo čutila, digitalizacija podaljša možgane in nas razbremeni učenja na pamet, podpira nove funkcije možganov. Omogočila je demokratizacijo s tem, ko je možnosti izobraževanja starejših dala na splet in je to mogoče kjerkoli. Učenje je postalo individualizirano, lahko sledimo svojemu zanimanju in sanjam. Ljudje ne tekmujemo, temveč sodelujemo v skupnostih, prijateljskih odnosih, v medsebojni pomoči, česar v šolah ni. S tem, ko se upokojimo, postanemo sicer družbeno izločeni, vendar dobimo svobodo za radovednost, vedoželjnost in inovativnost. Vrnemo se v otroštvo, saj se nam zopet odpre intuicija in delamo več z desno stranjo možganov.
Torej ne bojmo se digitalizacije …
Ivančna Gorica, 9. 4. 2025
Joža Železnikar