Vrtnarili smo z Davorjem Špeharjem

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Na povabilo Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica in Društva upokojencev Ivančna Gorica je v torek, 14. marca, v Srednji šoli Josipa Jurčiča predaval o vrtnarjenju Davor Špehar. Poznamo ga iz televizijskih in radijskih oddaj o vrtnarjenju, napisal pa je tudi več kot 700 člankov za razne revije in časopise. Predavanje je naslovil »Moj eko vrt in domače rešitve« in 40 udeležencev za debeli dve uri prikoval na sedeže.

Iz njegovega izvajanja povzemam nekaj  njegovih praktičnih izkušenj in nasvetov, saj vse, o čemer govori in piše, sam preizkusi na svojem vrtu in rastlinjaku. Najprej je treba začeti z zemljo. bolj težka, ilovnata je, več se je treba ukvarjati z njo, jo rahljati in s tem zračiti. To dosežemo tudi z dodajanjem domačega komposta, ki začne delovati po treh tednih. Rumenjenje jeseni sajenega česna kaže, da je zemlja zbita in ga je treba samo okopati, in to že v februarju ter mu dodati nekaj komposta. Priporoča spomladansko sajenje s sadikami (zelje, brokoli, cvetača, solata), saj rastline tako hitreje začnejo rasti. Priporoča kombiniranje česna z rdečo peso iz sadik. Grah in bob bi moral biti v zemlji že konec februarja, s tem prehitimo uši. Solato je smotrno saditi v presledkih na 14 dni v manjših količinah, raste lahko povsod, med njo pa sejemo hitro rastočo redkvico. Zgodnje zelje in druge križnice sadimo v marcu, raste 70 dni, prenese do -5 stopinj in da zgodnji pridelek.

Na vrtu predlaga stalne gredice in poti, posute s sekanci, ki jih damo na filc. Sadimo v vrstah, kjer kombiniramo hitro in počasneje rastoče rastline, tla pa zastiramo s travo, ovčjo volno, gozdno listavko, slamo. Priporoča domače sadike, ki niso gensko spremenjene, pa tudi njihovo domačo pridelavo. Vrtnarjenje olajša kapljično namakanje, posebno če imamo na razpolago deževnico. Vrtnarimo tedaj, ko imamo čas in ko je zemlja primerna za obdelavo, da ni premokra in se drobi pod orodjem. Glavna sezona za sejanje je april, vendar mora nočna temperatura imeti več kot 10 stopinj, sicer semena ne bodo kalila. Semena, starejša od štirih let, je treba zavreči, ker ne bodo kalila. Svoja semena pridelujemo iz najlepših rastlin, hranimo pa jih v hladilniku, da ne izgubijo kaljivosti.

Priporoča ne prezgodnje sajenje (zemlja mora imeti 8 – 10 stopinj) na krompirjevo plesen odpornih vrst krompirja, najzgodnejši je zgodnji twister, za skladiščenje pa pozni levante. Zgodnje sorte gredo z vrta prej, ni jih treba zalivati, koloradski hrošč se ne pojavi, omogoča pa setev drugih naslednjih rastlin na isto gredico. Nizek fižol gre v zemljo konec aprila, visok pa v začetku maja, saj ta cveti, ko se že krajša dan. Pri paradižniku lahko s sajenjem počakamo celo do junija, sadike morajo biti močne in visoke največ 12 – 14 cm, ne smejo cveteti. Kumare sadimo na oporo, in to dvakrat letno, ko prve propadejo zaradi plesni. Enako velja za bučke. Saditev naj bo mešana, upoštevati pa je treba dobre in slabe sosede in koledar. Enostavna rešitev je: 1x plod, 1x list, 1x strok, 1x korenina, 1x cvet na isto gredico, torej 5-letni koledar. V avgustu na prazne gredice sejemo rastline za zeleno gnojenje. Najbolj nevtralni sta facelija in ajda, medtem ko je treba pri drugih (gorjušnica) upoštevati kolobar. Rastline pokosimo in zadelamo v zemljo, s čimer jo gnojimo in rahljamo.

Izvedeli smo tudi za nekaj ekoloških receptov proti rastlinskim boleznim. Proti plesnim pomaga čaj iz mlade čebule, drobnjaka ali česna, za paradižnik tudi žajbljev čaj, s katerim ga škropimo 3 dni zapored. Pomaga tudi soda bikarbona (poravnana jušna žlica sode, 2,5 žlic olja, 4 l tople vode, kapljica detergenta). Proti škodljivcem pomaga vratič, tudi lesni pepel in čili. Strune lahko preganjamo s pripravkom BEUVERIA BASSIANA, bramorja pa z entomopatogenim ogorčicami. Za gnojilo uporabljamo prevrelke iz gabeza in kopriv.

Poleg vrtnarjenja je naš predavatelj tudi izumitelj  nihajne motike Pepa za okopavanje rastlin in ruskih vil za rahljanje zemlje. Ureja portal »Zeleni svet«, kjer objavlja nasvete in odgovarja na vprašanja, izhaja pa vedno iz svojih izkušenj.

Lastniki »zelenih prstov« smo slišali množico praktičnih nasvetov, upoštevali pa jih bomo pač vsak po svojih možnostih.

Ivančna Gorica, 17. 3. 2023

Joža Železnikar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×