Več o patologiji, predvsem o patologiji v diagnostiki, smo izvedeli v torek, 8. marca, ko nam je o njej predaval izr. prof. dr. Jože Pižem iz Instituta za patologijo. Beseda »patologija« zveni nekoliko zlovešče, saj si navadni smrtniki pod njo predstavljamo predvsem avtopsijo – obdukcijo. Resnica pa je precej daleč od tega.
Besedo »patologija« sestavljata grški besedi »phatos«, ki pomeni trpljenje, in »logos«, ki pomeni veda. Patologija je tako izvorna veda o bolezni in je diagnostična metoda v medicini. Z njo se sreča v življenju 75 % ljudi, ne da bi za to vedeli. Sestavljajo jo trije stebri: raziskovanje, poučevanje in diagnostika. Slednja predstavlja največji delež, saj patologi letno pregledajo do 200.000 vzorcev. Pacientov sicer ne vidijo, odločajo pa o njihovem zdravljenju, da ne rečem usodi. Pri njih se znajdejo vsi odvzeti vzorci tkiva in noben tumor ni zdravljen brez diagnoze patologov. Preiskave potekajo s pomočjo mikroskopov, opravljajo pa histološke, kjer preiskujejo tkivo in citopatološke, kjer preiskujejo celice. Vsako odstranjeno tkivo pride k patologom na preiskavo. Največ preiskav opravijo zaradi tumorjev. Gledajo celice in njihove oblike, saj ravno te kažejo na tumor. Ta je lahko benigen – nerakav ali maligen – zločest, rakav. Pri slednjem morajo tudi postaviti diagnozo. Zmotiti se ne smejo, saj je od tega odvisno zdravljenje bolnika. Ker je rakov toliko vrst, so patologi specializirani, vsak obvlada po tri področja.
Patologi dobijo v preiskavo cele organe ali pa le njihove delčke – tkiva. Vsi so v formalinu, saj bi sicer začeli hitro razpadati. Iz tega naredijo vzorce, majhne delčke dajo na stekelca in to pregledujejo pod mikroskopi. Stekelca so last bolnikov, v inštitutu jih v posebnih omarah hranijo 30 let in tam jih lahko tudi dobimo. To je pomembno zaradi možne primerjave bolezenskega stanja med »prej« in »zdaj«.
Dr. Pižem nam je pokazal vrsto fotografij in na njegovo vprašanje »no, kaj pa je to?« seveda nismo znali odgovoriti. Šlo je za razne dele telesa, ki so bili videti kot kosi mesa, in različne vrste rakov. Pri tem smo dobro videli, kako se rakave celice razlikujejo od zdravih. Kar malo srhljiv je bil pogled na pljuča, kakršne pusti za seboj težek covid, pri čemer je nastala okvara nepopravljiva!
Laboratoriji, v katerih patologi delajo, izgledajo kot vesoljske ladje. Polne so instrumentov raznih velikosti, med njimi digitalni skenerji, ki omogočajo velike povečave slik. Delajo tudi molekularnogenetske preiskave, s katerimi iščejo genetske spremembe.
In kaj je z avtopsijo – obdukcijo? Ta predstavlja le majhen del celotne dejavnosti, obducirajo pa samo bolnike, ki so umrli v bolnišnicah.
Kaj smo se naučili? Med drugim tudi to, da zgodba o tumorjih ni nujno slaba, saj so tudi ozdravljivi. In pokukali smo v telo na tak način, kot najbrž ne bomo več.
Ivančna Gorica, 10. 3. 2022
Joža Železnikar