Kategorija: Splošno

Društva imamo, med drugimi, tudi obveznost, da svoje delovanje članstvu enkrat letno predstavimo na občnem zboru. Naše delo v preteklem letu 2024 smo obravnavali na občnem zboru, ki smo ga imeli 5. marca v občinski sejni sobi. Udeležilo se ga je 44 članov in prisluhnilo običajnemu dnevnemu redu.

Predsednica Metka Krajnc je navedla vse aktivnosti, ki smo jih opravili lani. Bili smo uspešni, saj smo načrtovane naloge v celoti izpolnili. Veseli smo, da ima društvo 131 članov, kar je največ doslej in da so, kot je pokazala izvedena anketa, z delovanjem zelo zadovoljni. Za nami je tako pet predavanj z različnimi temami, dve delavnici, štiri ekskurzije in kar deset kulturnih prireditev – predstav v gledališčih, pa tudi naših lastnih. Več kot 100 članov obiskuje razne krožke, tedensko ali 14-dnevno jih je šest, nekateri so vključeni tudi v več njih.

Finančno poslovanje je bilo pozitivno, ustvarili smo celo nekaj presežka prihodkov nad odhodki in v leto 2025, ker smo bili varčni tudi prej, startali s kar dobro rezervo. Ker našo dejavnost z vsakoletno subvencijo podpirata tako občina kot Ministrstvo za izobraževanje, računamo, da finančnih težav letos ne bo.

V naslednjih mesecih nas do konca študijskega leta 2024/25 čaka še kar nekaj dogodkov. Tri predavanja so že za nami (Osteoporoza, Dedovanje, Umetna inteligenca), čakata pa nas v aprilu še potopis o življenju s severnoameriškimi Indijanci in obsežno predavanje o varni mobilnosti v izvedbi Javne agencije za varnost v prometu. Na programu je še ena delavnica o kaligrafiji, prva je bila v januarju, pa ekskurzija na Koroško in potovanje po Toskani v maju. Takrat bomo tudi zaključili študijsko leto 2024/25.

Konec avgusta sledi priprava programa za naslednje študijsko leto. Pri tem nam bo v pomoč izvedena anketa, podrobnosti o njenem rezultatu najdete na tej spletni strani, kjer so naši člani prispevali kar lepo število predlogov tako za predavanja, kot za ekskurzije in tudi krožke.

Me občnim zborom smo prisluhnili Matjažu Marinčku, ki nam je povedal nekaj novosti o umetni inteligenci, štiri naše člane (dva nista bila prisotna) pa smo razglasili, zaradi njihove dejavnosti, za častne.

Ivančna Gorica, 10. 3. 2025

   Joža Železnikar

Fotografije: Jože Gregorič

»Fraze so vladale doslej, fraze bodo vladale poslej.«

   (Novinar Ščuka, Cankar: Za narodov blagor)

V petek, 24. januarja 2025, se je 41 članov našega društva odpravilo v ljubljansko Dramo na Litostrojsko cesto v Ljubljani. Najprej smo si ogledovali velikanske prostore bivšega Litostroja, v katerih začasno domuje ansambel Drame. V primerjavi s poslopjem, ki ga sedaj obnavljajo in ima svoj šarm, so novi prostori dajali videz prostornosti in zračnosti.

Ogledali smo si dramo Ivana Cankarja Za narodov blagor, ki je nastala 1901, vendar je bila zaradi razgaljanja delovanja političnega vrha prvič uprizorjena šele 1905 v Pragi. Gre za boj med dvema voditeljema političnih strank, ki se brezobzirno borita za prevlado in za to uporabita vsa, še tako umazana sredstva, tako da sicer visokoleteči naslov drame Za narodov blagor preide v zgolj še eno popolnoma izpraznjeno frazo »za narodov blagor«. Pričakovano vsi ljudje, ki obdajajo oba voditelja, gledajo le na lastne koristi. A v še tako gnili in izpraznjeni družbi se pojavi revolucionar, pri Cankarju je to novinar Ščuka, ki poveže ljudi v boj proti takšnim voditeljem. Ko imajo takšni politiki proti sebi množico ljudi, pozabijo vse spore in zamere, se povežejo in družno gredo v boj vstajnikom – tokrat proti novinarju Ščuki in množici – seveda vse za »narodov blagor«.

V vseh časih tako aktualno dramo (ni potrebno dodati: še posebej v današnjih) je tokrat režiral Vito Taufer, scenografinja Urša Vidic jo je postavila v sodobno prostorno hišo, kostumograf Alan Hranitelj pa izbral kostume, primerne sedanji »visoki« družbi, jezik in govor pa sta še vedno večinoma Cankarjeva. Drama sloni na boju med dr. Grozdom in dr. Grudnom, upodobila sta ju prekaljena igralca Valter Dragan in Jure Henigman, in sicer kot zvijačna in brezkompromisna politika, ki znata biti za svojimi visokoletečimi besedami še kako brezobzirna. Kamen spotike postane mladi Aleksij pl. Gornik, igra ga Benjamin Krnetić. Ta je nekoliko neokreten, celo neroden in nikakor ne razume, česar noče razumeti. Krnetić je bil v svoji vlogi precej suveren – neroden, tudi nemočen, a odločen, ko je bilo treba. Izstopata tudi mlada igralka Ana Pavlin kot Matilda in veliki igralec Marko Mandić kot novinar Ščuka. Gornik, Matilda in Ščuka so liki z uvidom oz. tisti, ki nosijo pozitivne ideje in se ne bodo podredili. Bojan Emeršič, Gregor Bakovič in Matija Rozman so bili kot vedno doslej odlični. Tina Vrbnjak kot zapeljiva Grudnovka je v igro vpletla precej humornih prvin, Zvezdana Mlakar kot Grozdova žena Katarina v drami nima posebne vloge, pri Tauferju pa se pojavlja skozi celotno igro, z malo besedila, a zato s toliko bolj povedno igro. Iz žene dr. Grozda postaja pijanka in njeno opotekanje skozi celotno igro deluje kot stalni humorni element – seveda simbolen.

Drama Za narodov blagor je zaradi večne aktualnosti in svoje ubeseditve stalnica slovenskih poklicnih in amaterskih  in gledališč. Letošnja postavitev v Drami nas je navdušila in prav zadovoljni smo se po 2 urah in 20 minutah, kolikor je trajala, odpeljali domov.

 Vesna Celarc

V petek, 27. decembra zvečer, smo se na poseben način še enkrat poslovili od leta 2024. Udeležili smo se namreč, bilo nas je 44, Novoletnega koncerta v Cankarjevem domu. Izvajalci koncerta so bili Simfonični orkester SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, mezzosopranistka Nuška Drašček in tenorist Deniz Leone. Imeli smo kaj slišati …

Program so sestavljale arije iz nam znanih in manj znanih oper, uverture in medigre. Na začetku je bil Mozart, sledili so italijanski operni skladatelji Rossini, Verdi in Donizetti, nato Bizet z najbolj znano in priljubljeno opero Carmen, nato pa še nekaj španskih skladateljev. Slišali smo tudi priljubljeni Cvetlični valček iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Raznolik program torej, ki sta ga ob spremljavi orkestra izvedla pevca Nuška Drašček in Deniz Leone, eno točko tudi skupaj v duetu. Orkester nas je vodil od ene melodije do druge in dirigent je pri tem temperamentno dal vse od sebe, celo tako, da mu je iz rok zletela dirigentska paličica.

S svojim nastopom nas je povsem osvojila »naša« Nuška, ki je arije odpela in odigrala tudi neverbalno s svojimi gibi in mimiko obraza, njene višine pa so me kar dvignile s stola. S svojim glasom nas je prepričal tudi tenorist Leone. Uživali smo v vsaki točki, kar smo z aplavzom tudi pokazali. Program se je kar prehitro iztekel, tako da smo po koncu izvajalce nekajkrat priklicali nazaj na oder, nazadnje tudi s stoječimi ovacijami.

In ni bilo zaman, deležni smo bili dodatka. Najprej je Nuška Drašček zapela del Habanere iz opere Carmen, tenorist Leone nas je razveselil z arijo »Ženska je tičica …« iz Verdijevega Rigoletta, posebno darilo pa nam je dal dirigent Krečič. Orkester je namreč zaigral znano Radetzkyjevo koračnico, kamor je dirigent vključil tudi nas, saj smo smeli zraven po taktu ploskati. Zaključek torej kot da smo na Dunaju na novoletnem koncertu v Zlati dvorani Musikvereina!

Koncert je na vse nas naredil nepozaben vtis in strinjali smo se, da lepšega zaključka leta ne bi moglo biti. Sama sem Nuško »nosila« s seboj še dva dni. Hvaležni smo naši predsednici Metki, ki je koncert izbrala in organizirala njegov obisk, kar smo ji tudi povedali. Navdušenje je bilo veliko in je pričalo o tem, da je potreba po lepem, karkoli že to je, bodisi glasba, slika ali beseda, prisotna v nas in da znamo ceniti, če jo lahko uresničimo.

Ivančna Gorica, 29. 12. 2024

Joža Železnikar