Ne zares, seveda, le na odru! V Mestnem gledališču ljubljanskem smo v ponedeljek, 20. februarja, prisostvovali predstavi Bog masakra. Kar 33 nas je bilo in vi smo bili navdušeni. Avtorica »črne komedije« je Francozinja Yasmin Reza.
Zgodba se začne konstruktivno. Dva enajstletnika sta se stepla na otroškem igrišču. Ker je zaradi udarca s palico eden izgubil dva zoba, se njuni starši dogovorijo za srečanje, da bi se pogovorili o incidentu. Srečajo se starša krivca Alain (Sebastian Cavazza) in žena Annette (Iva Krajnc Bagola) v meščanskem stanovanju Michela (Uroš Smolej) in žene Veronique (Jana Zupančič), staršev poškodovanega fanta. Začetna uglajenost in omikanost se hitro izgubi, odnosi postajajo vedno bolj napeti, začne se medsebojno obračunavanje, ki pokaže na razliko med paroma. Pokažejo pa se tudi prej nevidne razpoke med zakonci. Veronique je znanstvenica, ki piše o Darfurju in bi reševala svet, njen mož Michel pa je neambiciozen prodajalec kuhinjske posode in straniščnih školjk. Pa še kosmate živali sovraži in je hišnega hrčka »osvobodil« tako, da ga je, na grozo hčere, postavil na ulico. Alain je odvetnik, ki mu nenehno zvoni telefon, saj rešuje farmacevtsko družbo, ker ta izdeluje problematično zdravilo, ki bi ga morali umakniti s trga. Za otroka, ženo in hišo se ne meni, kar mu žena, opogumljena z rumom, tudi očita.
S količino popitega ruma naraščajo njihovi izbruhi jeze in potlačene agresivnosti, kar privede celo do fizičnega napada Veronique na moža, s čimer izrazi ves svoj gnev nad njim. Kultiviranost zamenja vpitje vseh mogočih opazk, ki razkrijejo najtemnejše plati njihovih osebnosti. Razlog, zaradi katerega so se sestali, postane nepomemben. Nato se vzdušje nenadoma umiri, para se objemata, iz ozadja pa se zasliši nežna romantična glasba »You are my desteny« – ti si moja usoda. Po vseh izrečenih grobostih morda nepričakovano, konec si lahko razlaga vsak po svoje. Bodo naprej živeli v slogi ali le do naslednjega masakra?
Vsi štirje igralci so bili vrhunski in občasna situacijska komika je imela grenak pridih. Njihova obrazna mimika in glasovne variacije so bili tako prepričljivi, da sem kar trznila, ko je Cavazza na ves glas zavpil, pravzaprav zatulil. Mislim, da smo jih na oder priklicali šestkrat in s tem pokazali vse svoje navdušenje. Zaslužili so si ga…
Ivančna Gorica, 21. 2. 2023
Joža Železnikar
Fotografiji: Matjaž Marinček