O tem smo se imeli, bilo nas je dvajset, možnost poučiti v petek, 26. januarja. Tedaj smo v društvenih prostorih poslušali in gledali video predavanje Sanje Lončar. Česa nas je naučila znana predavateljica, pisateljica knjig o zdravilnih zeliščih in drugih temah, ustanoviteljica skupnosti »Samooskrbni«?
Čemu se lotiti pridelave lastnih sadik? En razlog je cena kupljenih sadik, drugi razlogi pa so še problemi pri prilagajanju le-teh našim domačim razmeram, ki so popolnoma drugačne od tistih, ki so jih sadike imele v vrtnarijah. O tem, kako se lotiti domače pridelave, smo izvedeli kup praktičnih nasvetov, ki vsi temeljijo na lastnih izkušnjah Sanje Lončar in jih ni mogoče dobiti v nobeni literaturi.
Seme za vznik potrebuje predvsem toploto in svetlobo. Njegova starost pri tem sploh ni pomembna. V tabeli, ki smo jo videli, je nazorno prikazano, koliko dni kali seme pri različnih temperaturah. Čim višje so te, tem hitreje se to zgodi. Za sejanje lahko uporabimo kakršne koli prozorne plastične škatle (najboljše so od piškotov), ki jih lahko pokrijemo. Zemljo za sejanje je treba skrbno pripraviti, potlačiti do višine pribl. 3 cm, zaliti in pokriti. Sejemo lahko v vrste ali povprek. Takoj, ko seme »prebode« zemljo, je treba sejance prestaviti v hladnejši svetel prostor, da se sadike ne pretegnejo. Naučili smo se, da skupaj sodita svetloba in toplota ter tema in hlad.
Ko poženejo prvi pravi listi, je treba rastline pikirati v druge posode, kjer bodo nato rasle, dokler ne pridejo na stalno mesto v vrt. Do tedaj jih je treba utrjevati zunaj in na soncu, pred nočno zmrzaljo pa jih je treba pač umikati v notranjost ali drugače zaščititi. Rastline sicer prenesejo veliko nižje temperature, kot si mislimo. Doma vzgojene sadike so tako prilagojene našim razmeram in bodo v vrtu nadaljevale z rastjo. S tem smo pridobili na času, zato je smiselno z njihovo vzgojo začeti že v januarju ali februarju, pridelke pa bomo lahko pobirali še pred poletno sušo. Sadike vzgajamo postopno, sejemo večkrat in po malem, da imamo na razpolago rastline v različnih fazah rasti.
Lončarjeva s svojo dejavnostjo vzpodbuja delo v skupnostih, med katero sodi tudi izmenjava sadik. Tako ni treba vsakemu vzgajati vseh vrst, je pa seveda to problem motivacije in organizacije. Med prisotnimi je ideja vzbudila pozornost, morda bo doživela uresničitev tudi pri nas.
Ker je bilo enourno predavanje sicer zelo nazorno v sliki in besedi, vendar z obilico novih podatkov in nasvetov, si je bilo nemogoče vse zapomniti. Zainteresiranim je Matjaž Marinček, ki je sicer skrbel za nemoten potek predavanja, povezavo do njega poslal na njihove elektronske naslove. Tako si ga bodo lahko pogledali večkrat do 30. januarja, ko bo ta možnost ugasnila.
Ivančna Gorica, 28. 1. 2024
Joža Železnikar