Starati se začnemo, ko se nehamo učiti. Poznamo kronološko starost – koliko let šteješ, biološko starost – kako deluje naš biološki sistem in duševno starost – kako stari se počutimo. Nekateri izgledajo mlajši, kot so stari po letih, ker skrbijo zase, se dovolj gibajo (telovadba preprečuje staranje) in se zdravo prehranjujejo. Sicer pa je bolj kot kronološka starost pomembno to, kako se počutimo.
Biomarkerjev staranja je več kot 30 (krvni tlak, teža, kostna masa, maščoba, mišična masa itd.). Značilno za biološko mlad organizem je dobro spanje, dovolj energije, urejena prebava, primerna telesna teža, imunska odpornost, dobro počutje in pozitivno naravnano čustveno stanje. Na biomarkerje staranja vplivamo z gibanjem (12.000 korakov dnevno), z zdravo prehrano, z dovolj pitja vode, upoštevanjem dnevnega ritma in načinom razmišljanja. Če spremenimo en biomarker, vplivamo tudi na vse druge. Sprememba se vedno začne s spremembo miselnega in čustvenega notranjega sveta, kar spremeni tudi naš zunanji svet, torej delovanje in njegov rezultat. Tako naš notranji svet ustvarja naš zunanji svet.
Zakaj ne delujemo pozitivno? Lahko zaradi nevednosti, navajenosti – rutine (cona udobja), lenobe, strahu, dvomov, skrbi, pa tudi zaradi pomanjkanja motiva in smisla. Od slednjega je odvisna dolžina našega življenja. Če ostajamo radovedni in učljivi, če presegamo vsakdanjo rutino, potem širimo cono udobja in s tem osebno rastemo. Nasprotno staranje pomeni vedno večjo togost v razmišljanju, vedno manj pripravljenosti za učenje, vedno bolj prevladujoče negativno razmišljanje in pogosto seganje v preteklost ali bodočnost, namesto da bi bili čuječni – tukaj in zdaj.
Pomlajevalno delujejo pozitivna čustva, torej se naučimo živeti z optimizmom in pričakovati pozitivna doživetja, naučimo se dajati in sprejemati pohvale, zatirajmo negativne misli in se ne ukvarjajmo s stvarmi, na katere nimamo vpliva. Gibanje po eni strani izboljšuje mišično moč, gostoto kosti in kognitivne sposobnosti, po drugi pa nam pomaga, da se otresemo negativnih misli.
Pomembna je tudi prehrana, predvsem to, kar je telo sposobno resorbirati. Tako zelenjave ni nikoli preveč, medtem ko je sladkor škodljiv in nepotreben, sadje je treba uživati zmerno, najbolje dopoldne, beljakovin naj bo več rastlinskega kot živalskega izvora, maščobe čim manj prečiščene in ogljikovi hidrati tisti, ki imajo nižji glikemični indeks. Zajtrk naj bo obilen, kosilo malo manj, večerja pa skromna. Ker smo dnevno obremenjeni tudi s kemijo (iz okolja, zraka, predelane hrane), je smiselno tudi razstrupljanje. Ena od možnosti je post.
Kako hitro se bomo starali, je torej stvar naše odločitve. Nihče namesto nas ne more narediti ničesar, sami smo svoj gospodar…
Ivančna Gorica, 7. 12. 2017
Joža Železnikar