Dvanajsta noč ali kar hočete…

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Ko smo se v soboto, 17. februarja, zvečer odpeljali v ljubljansko Dramo, bilo nas je 49, si nismo predstavljali, kaj nam bo Shakesperova komedija s tem naslovom dala. Pričakovali smo seveda obilo smeha, pa smo dobili mnogo več. Komedija »Dvanajsta noč ali Kar hočete« je nastala med letoma 1600 in 1602 ter je najpogosteje uprizarjana Shakespearova komedija. Avtor je pred 424 leti predvidel zmešnjavo spolov, s kakršno se srečujemo (tudi) danes.

Seksualna komedija je polna zmešnjav, ko gre za spolne identitete, seksualne privlačnosti in homoerotične strasti. Glavna igralka, plemiška Viola (Tina Vrbnjak) se po brodolomu znajde v neki deželi Iliriji in se, preoblečena v fanta z imenom Cesario, zaposli pri vojvodi Orsiniju kot sluga. Vojvoda ga (jo) pošilja k grofici Olivii (Poloni Juh), ker jo želi osvojiti, ta pa se v njegovega sla zagleda. Za nameček se Cesario zagleda v svojega gospodarja, tako da je zmešnjava popolna. Na odru smo priča veseljačenju Tobije (Igor Samobor), viteza Andreja (Gregor Bakovič) in norca Feste (Janez Škof), pospremljenega s harmoniko, petjem in pijanskim filozofiranjem. Privoščijo si nesramno šalo s samoljubnim Oliviinim strežnikom Malvoliem (Branko Šturbej) in razkrinkajo njegove želje po oblasti. Druščini se pridruži še Violin brat-dvojček (Klemen Janežič), ki je tudi preživel brodolom in ima homoseksualno razmerje s kapitanom, ki ga je rešil.

Homatijam, ki so se ob tem dogajale na odru, smo se seveda od srca nasmejali. Z neposredne bližine odra, kjer smo bili, smo lahko spremljali enkratno mimiko Malvolia – Branka Šturbeja, ki je z obrazom povedal skoraj več kot z besedami.

Seveda so bili vrhunski tudi vsi drugi igralci, ki so nas držali v napetosti več kot dve uri. V vlogi dvojčka Sebastiana smo videli našega znanca Klemna Janežiča, ki je tudi v tej komedija prikazal svojo ljubezen do gibov.

V zahvalo za prejšnje srečanje z njim smo mu poslali na oder skromno darilo, on pa nas je po koncu predstave prišel pozdravit kar na avtobus .

Vsem igralcem smo se ob koncu zahvalili z bučnim aplavzom.

Ob komediji, stari več kot štiristo let, se postavlja vprašanje, ali je danes sploh kaj drugače. Kot da nam je vse, kar hočemo, na razpolago, da ni nobenih omejitev in je vse mogoče. Ob tem pa nas spremljajo stiske vseh vrst, od ljubezenskih, ki ne prizanašajo nikomur, do spolne usmerjenosti (Shakespear je že tedaj »odkril« transvestizem) in vprašanj o smislu bivanja. Veliko snovi za razmišljanje torej…

 

Fotografije: Matjaž Marinček

Ivančna Gorica, 19. 2. 2024

Joža Železnikar

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×