Zaradi Trubarjeve ulice na Trubarjevo domačijo

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Potem, ko smo v stiškem muzeju spoznale rokopise iz 12. stoletja, smo se odpravile še na Trubarjevo domačijo na Rašici. Predvsem, da bi izvedele, kako so v Trubarjevem času nastajale knjige. To nas je začelo zanimati še toliko bolj, ko smo se seznanile z dognanji zgodovinarja dr. Borisa Golca. Ta razkrivajo, da je imel Primož Trubar v Višnji Gori sorodnike, s katerimi je bil vse življenje povezan. Kako usodne so bile te povezave za Trubarja, bo pokazal čas, a že zdaj domnevajo, da je Trubar zaradi njih verjetno začel svoje šolanje v naši bližini. Morda v Šmarju, morda pa celo v Višnji Gori. Če se bo izkazalo, da je bilo res tako, imamo v Ivančni Gorici upravičeno Trubarjevo ulico.

 Na Trubarjevi domačiji nas je pričakala gospa Metka Starič iz Zavoda za kulturo in turizem Parnas. Oblečena je bila v oblačila, kakršna so nosili v Trubarjevem času – v udobno nošo iz naravnih materialov. Najbolj zanimivo se nam je zdelo, da so nosili koničaste čevlje, ki so bili toliko daljši, kolikor odličnejši so bili njihovi nosilci. Odtod izraz »živeti na veliki nogi«. Včasih so si morali konice zaradi njihove dolžine privezovati nazaj na noge.

Srednjeveški pisarji so bili praviloma moški, zato nam je predstavila tudi takratno moško oblačilo. Pri tem ji je pomagal naš Miran, ki se je oblekel vanj.

Pisali so s ptičjimi peresi, pogosto gosjimi. Konica je morala biti kaligrafsko odrezana,  da so lahko pisali različno debele črte. Črnilo je bilo črno, tinte so bile barvne. Barve so pridobivali npr. iz borovnic, so jih pa tudi uvažali iz arabskih držav.

Pisali so na pergament, ki so ga pridobivali iz živalskih, predvsem kozjih kož. Ime izvira od mesta Pergamon v mali Aziji. V Sloveniji še danes izdeluje pergament po recepturah iz srednjega veka Marjan Petač.

Ker pa je v 15. stoletju Johannes Gutenberg izumil tisk, je Trubar svoje knjige lahko tiskal. Besedilo za tisk so postavljali s premičnimi kovinskimi črkami.

Prva slovenska knjiga  – Trubarjev Katekizem in dodani Abecednik sta bila ob svojem prvem izidu leta 1550 tiskana v lomljeni gotici. Knjigi sta ohranjeni v enem samem izvodu in ju hranijo v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju. Že leta 1555 ju je  Trubar ponatisnil in pri tem opustil gotico ter uporabil običajno latinico, ki se mu je zdela preglednejša. Slovenci imamo faksimile obeh knjig.

Gospa Metka Starič nam je predstavila izdelavo tiskane knjige. Tiskajo na večje pole, ki  jih potem zgibajo in rezrežejo. Tiskarska pola ima 16 strani. Zgibajo jo s koščeno zgibalko. Štiri zgibane in razrezane pole sestavljajo knjigoveško lego. Lege zložijo eno vrh druge in jih sešijejo. Za vezice so uporabljali spredene in povoskane lanene nitke. Kasneje so knjigovezi svoje delo poenostavili s pomočjo trakov. Vbadajo v polo in potem okrog traku dokler ni knjižni blok sešit. Nato ga opremijo še s predlisti (spojni listi, vezni listi) iz malo močnejšega papirja.

Sledi obdelava hrbta knjižnega bloka. Namažejo ga z lepilom in pekrijejo z gazo ali pri debelejših knjigah s  kapitalnim trakom. V novejšem času pogosto dodajo še zaznamovalno vrvico. Za lepilo so sprva uporabljali klej, ki so ga kuhali iz živalskih kož in kosti.

Posebej pripravijo kartonske platnice. Platnici sestavijo in oblečejo običajno v knjigoveško platno. Nazadnje knjižni blok vlepijo v platnice. To imenujemo platničenje. Tako izdelano knjigo stisnejo v stiskalnici – preši.

V spretnih rokah gospe Metke Starič je ob njeni razlagi knjiga tudi v resnici nastajala. Izdelano smo odnesli s seboj v spomin na prijetno in poučno doživetje.

Olga Grum in Tatjana Kordiš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja