V ponedeljek, 2. marca, se je skupina triindvajsetih članov napotila v Mestno gledališče v Ljubljano na predstavo »Za narodov blagor«. Avtor satirične komedije je Ivan Cankar in z njo je ob izidu leta 1901 močno razburkal slovensko javnost. Večinoma so tekstu o lažnem rodoljubju in politični gnilobi seveda nasprotovali. Prva uprizoritev je bila šele leta 1905 v Pragi, v ljubljanskem Deželnem gledališču pa leto pozneje.
Kako pa smo komedijo videli danes? Glavna akterja sta Grozd in Gruden, voditelja dveh političnih strank, ki se borita za prevlado. Pri tem ne izbirata sredstev, saj gre izključno za njun lastni uspeh. Prilizujeta se »plemenitemu Blagorodji« Gorniku, pri katerem ju mami predvsem njegov denar. Brez pridržkov sta mu pripravljena ponuditi eden svojo ženo, drugi pa nečakinjo, samo da prideta do njega. Ubogi plemenitež pa nima pojma, za kaj gre…
V dogajanje se vmeša novinar Ščuka, ki začne v javnosti razkrivati njihove politične nenačelnosti in grdobije. To oba tabora prestraši tako, da pozabita na razprtije in se povežeta v boju proti Ščuki. Tega brez milosti zbrcajo na tla. Vse dogajanje je izključno za narodov blagor, ki ga imajo vseskozi polna usta. In kaj pravi narod? Tega predstavljajo štiri čistilke v rdečih kombinezonih, ki z metlami čistijo teren. Na začetku predstave so to bitja brez izraza na obrazu, premikajo se kot marionete v nekem neslišnem plesu, nato poležejo po tleh med nastopajoče, vendar jih nihče ne vidi. Na odru se zopet pojavijo na koncu, ko vsi drugi odidejo, in počistijo prizorišče. Na njem tako ostanejo novinar Ščuka in one, narod – čistilke.
Gostobeseden Cankarjev tekst je gotovo izziv tako za nastopajoče kot za gledalce. Humornih vložkov je v njem malo, zato pa več satire, ki da misliti. Kaj se je spremenilo v teh 120 letih? Nesporno tehnologija, ki je postala sestavni del naših življenj, pa če to hočemo ali ne. Spreminja se podnebje, več je naravnih katastrof, potem pa pride še korona virus… Kaj pa politika in politiki? Za dobro nas, državljanov, se žrtvujejo in izgorevajo, pri tem pa gre predvsem za njihov blagor. Da je Cankar še vedno živ, dokazujejo politična prerivanja v zadnjih tednih.
Na predstavi so dobršen del avditorija napolnili mladi dijaki. V gledališče jih je pripeljalo dejstvo, da je komedija »Za narodov blagor« sestavni del letošnje mature. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako in koliko so delo razumeli. No, mi, ki je za nami že dobršen del življenja, smo vsekakor ga. Vse se spreminja, le človek in njegova stremljenja, ostajajo več ali manj enaki…
Ivančna Gorica, 3. marca 2020
Joža Železnikar