Vsakdo od nas, ki imamo že nekaj desetletji življenja za sabo, lahko opazi, da se z leti naš organizem spreminja. Vedno bolj smo lenobni, imamo manj energije, manj smo gibljivi, vedno teže dihamo,… Tudi ravnotežje nam začne nagajati in spomin, začenjamo se rediti, vedno več je bolezenskih težav. In hitro zaključimo, kaj hočemo, EMŠO, nič se ne da narediti… , kar lahko vodi še v depresivno razpoloženje.
Ali je res tako? Ali res ne moremo nič narediti, da zaustavimo voz, ki drvi po klancu navzdol? Moja izkušnja in izkušnja mnogih govori, da so v naših rokah ključi do dobrega počutja. Le uporabiti, jih moramo! Pri tem pa je pogosto potrebno stopiti iz ustaljenih vzorcev delovanja. Tiste navade, ki so bile do npr. našega 30 leta v redu, zelo verjetno pri naših 50-ih, 60-ih,70-ih,… letih ne ustrezajo več za vzdrževanje dobrega počutja. Nekaj je potrebno spremeniti!
Trije ključi do čilosti v zrelih letih
Trije ključi do čilosti v zrelih (in tudi mlajših) letih so: gibanje, prehrana, način razmišljanja. Lahko uporabimo le en ključ, vendar priporočam uporabiti vse tri. Tema je obširna, prostor pa omejen, zato se bom v tem prispevku dotaknil le GIBANJA.
Mi smo ustvarjeni za gibanje, je nekje zapisano. Različni fiziološki procesi v telesu so stimulirani gibanjem. Brez ustreznega gibanja izgubljamo vzdržljivost, mišično moč, gibljivost, slabša se nam gostota kosti, slabša ravnotežje, spomin, redimo se in postajamo vedno bolj čemerni.
Ste vedeli npr., da delovanje limfnega sistema, ki je neke vrste telesna kanalizacije, poganja mišična aktivnost. Če kanalizacija v hiši ne dela dobro, začne smrdeti. Prav tako pa je tudi v našem telesu, če limfni sistem ne deluje dobro zaradi našega pretežno sedečega načina življenja.
Hišna opravila niso dovolj
Pogosto slišim ljudi razmišljati, zakaj bi se sprehajal, tekal, telovadil, kolesaril,… saj vrtnarim, delam različna hišna opravila,… To mi čisto zadostuje. Mogoče vam, kot osebi to zadostuje, vašemu telesu pri vzdrževanju notranjega ravnotežja pa nikakor ne. Vrtnarjenje npr. je v več pomenih koristna fizična aktivnost, vendar jo je treba dopolniti še s čim. Hoja, kot tista najbolj prvinska aktivnost je nenadomestljiva. Posebej še na svežem zraku, pri čemer se prepotimo, pospeši se dihanje in srčni utrip. Hoje ni nikoli preveč, raje eno uro kot pol ure na dan. Hoja ugodno vpliva na vzdrževanje aerobne kapacitete, srčno-žilni sistem, metabolizem,… Poleg tega postanemo bolj pozitivni, svet postane bolj svetal,… Res je nerodna stvar, ko se enkrat zalotimo, da že ob majhnem klančku lovimo sapo. Tega nam res ni treba.
Večja gibčnost, manj padcev in poškodb
Ohranjanje mišične moči, ravnotežja, gibljivosti, spomina je naslednja tema. Žal tu brez ustrezne vadbe ne bo šlo. O tem se je potrebno informirati, kar lahko naredimo na več načinov. Še najlažji je v okviru skupinske vadbe pod strokovnim vodstvom. Pomanjkanje ravnotežja in stabilnosti je povezano s padci in poškodbami, pomanjkanje gibljivosti da občutek togosti in okornosti, če smo gibčni, pa se nasprotno počutimo lahkotne in mladostne. Enako velja za mišično moč. Ko omenimo spomin, veliko ljudi pomisli na dementna stanja, ki vse bolj ogrožajo starejše. Za ohranjanje in izboljševanje naštetih funkcij obstajajo posebej za to ustvarjene vaje – možganska vadba, ki temelji na fizičnih vajah.
Vadba nam lahko pomaga ohraniti tudi čilost in ne samo to. Vadba nam lahko pomaga pomladiti se v biološkem smislu. Kdo se ne bi želel počutiti 10 ali 15 let mlajši? Če pa k temu prištejemo še mladostnejši izgled, smo verjetno vsi za!
Torej prisrčno vabljene in tudi vabljeni na organizirano vadbo!
Vaditelj: Drago Klajnšček