Predsednica Jožica Lampret je najprej predstavila našo gostjo, ki sodi med deset najbolj eminentnih slovenskih pravnikov. Je kolumnistka, predavateljica, pisateljica (pred izidom je njena 11. knjiga) in ambasadorka medgeneracijskega sožitja, veliko se ukvarja z dobrodelnostjo in še s čim.
Na začetku nam je najprej postregla z zgodbo o goseh, ki letijo v jatah in tako čuvajo druga drugo, pa še 70 % dlje tako letijo, kot bi letele, če bi bile same. Ostati v jati je življenjskega pomena ne le za gosi, pač pa tudi za ljudi. Otroštvo zaznamuje celo človekovo življenje, zato je zelo pomembno, na kakšen način ga otrok preživi. Od tega je odvisno, ali bo postal samostojna, samozavestna osebnost, ali pa bo svoje stiske reševal z alkoholom, mamili ali, v novejšem času, z zasvojenostjo z internetom. Kako lahko družina uniči otroka, nam je povedala na primeru. Družina je bila sovražno razpoložena do neke tete, ki je bila kriva za marsikaj. Sin je to poslušal in 17-leten teto ubil, ne le to, razrezal jo je na kose in shranil v zmrzovalnik. To, da je družino rešil pred zlobnico, je smatral za svoje dobro delo. Z otroci se varuhi sicer največ ukvarjajo ob ločitvah, kjer se pokaže vsa človeška beda staršev. Ločitvene travme, kjer starša izrabljata otroke za medsebojno obračunavanje, otroke zaznamujejo za vse življenje.
Urad za človekove pravice prejme letno po 20.000 vlog, ki posegajo na vsa področja življenja. Veliko je pritožb nad stanjem v domovih za starejše, ko pa poskušajo stvari razčistiti, se ljudje umaknejo. Ne upajo se izpostaviti, da ne bilo še slabše. Podobno zgodbo smo slišali o nasilju sina nad mamo, za kar so dobili anonimko, vendar mati ni želela nikakršne pomoči. Niti tedaj ne, ko ji je sin zlomil nogo. V takih primerih je varuh nemočen, pa tudi vse druge državne institucije ne morejo nič.
Veliko je pritožb nad delom sodišč, ki so prepočasna pri odločanju, vračajo sodbe nazaj na instance in obtožbe mnogokrat zastarajo. Vlasta Nussdorfer nas je pri tem seznanila z dejstvom, da tožene stranke poiščejo vse možnosti za zavlačevanje in da to ni zgolj krivda sodnikov.
Posebej je opozorila in s primeri ilustrirala nevarnosti najnovejše zasvojenosti, to je zasvojenost z internetom. Tako je 14-letno dekle prek omrežja spoznalo 19-letnega lepotca. Ko sta se srečala, to ni bil noben lep mladenič, pa mu je vendarle sledila v stanovanje. Zahteval je seks in ji zagrozil, da bo njene nespodobne fotografije poslal staršem, šoli in jih objavil. Šele po enem letu travme je prišla do varuhinje.
Otroke je treba o nevarnostih družabnih omrežij osveščati, pa ne le njih, tudi starše. Dekle je objavilo svojo razgaljeno fotografijo in ravnateljica je njeno mater želela s tem obzirno seznaniti. Ko ji je pokazala fotografijo na računalniku, je mati vzkliknila: »Ali ni čedna?«
Kršitve človekovih pravic, s katerimi se varuh ukvarja, segajo od dela na črno, do dela upravnikov stavb in okolja. Tako so npr. preprečili, da bi na neki celjski osnovni šoli učencem zvonil zvonček, če niso starši plačali malice. Znan je razpis tisoč štipendij, kjer bi štipendijo dobilo prvih tisoč prijavljenih, kar so preprečili. Podobnih primerov je še in še…Čarobne paličice pa seveda tudi varuh nima.
Vlasta Nussdorfer je sedaj svetovalka predsednika države in želimo ji, da bi bila pri tem kar najbolj uspešna.
Ivančna Gorica, 5.11.2019
Joža Železnikar