Notre-Dame de Paris, kar pomeni »Pariška Gospa«, imenovana preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška katedrala na Île de la Cité (otok v reki Seni), v 4. okrožju Pariza. Katedrala, posvečena Devici Mariji, velja za enega najlepših primerov francoske gotske arhitekture. O njej nam je v sredo, 7. decembra, pripovedoval mag. Dušan Kramberger, ko smo se zbrali, bilo nas je 27, v Šolskem centru na rednem mesečnem predavanju.
Najprej smo slišali nekaj dejstev o zgodovinskem okviru nastanka gotike. Ta sega v čas od leta 1150 do približno 1500. Okoli leta 1000 je bilo na svetu približno 250 milijonov ljudi, od tega ena četrtina na Kitajskem. Evropa se je razvijala zaradi sužnjev, večinoma so jih pripeljali iz Afrike in vzhoda, ter prodaje otrok kot delovne sile. Razvijala se je metalurgija, ker so izsekali hrast, Iberski polotok so zasedali Arabci, s severa so prihajali Vikingi. Kitajci so že poznali smodnik, papirni denar, premične tiskarske črke in magnetno iglo (kompas), Indijci pa desetiški numerični sistem z devetimi številkami in ničlo. Ta je bila osnova za razvoj matematike. V 11. stoletju je plužna deska, dodana ralu, obračala zemljo in omogočila pridelavo žita v Evropi, nastala je glasbena črtna notacija, s Salernu je l. 1050 nastala prva srednjeveška univerza in naredili so prve škripce in velika kolesa na človeški pogon, kar je bilo pomembno za poznejšo gradnjo.
Arhitekturne začetke gotike zaznamujejo: benediktinski samostan Saint-Denis na robu Pariza, (tu so relikvije zavetnika Francije sv. Dioniza in pokopane kraljevske družine), Suger – opat Saint-Denisa in sv. Bernard, ustanovitelj cistercijanov in utemeljitelj cistercijanske filozofije preproste estetike (skladnost, kvišku, svetlost). Tedaj je nastal najbolj prepoznaven element gotike, prvi šilasti rebrasti obok nad romansko ladjo katedrale v Durhamu (1128-1133) in položen je bil temeljni kamen za samostan Saint-Denis v Parizu. Na osnovi tega samostana so začeli l. 1160-90 graditi katedralo Notre-Dame.
Pri gradnji so prvič uporabili zunanje oporne oboke, šilaste loke zaradi statike, kar je bila genialna rešitev in največja noviteta. Naredili so zahodno fasado s stolpoma, ki pa nikoli nista bila dokončana, značilne so tudi rozete, ki so težaven arhitektonski element. Pretežno je bila gradnja končana l. 1350. Kasneje so cerkev spreminjali, med francosko revolucijo l. 1790 je bila poškodovana. Leta 1831 je Victor Hugo napisal roman »Notre-Dame de Paris« (kasneje preimenovan v »Notredamskega zvonarja«), ki je bil klic k prenovi porušene cerkve.
Ta se je resnično začela v letih 1843/57-64 pod vodstvom restavratorja Viollet-le- Duca. Ta je obnovil vso fasado in postavil 93 m visok stolpič iz hrasta, ki je bil vpet v fasado. Spremenil je tudi notranjost cerkve. Temeljito obnovo je katedrala doživela še leta 1960, leta 2017 pa so začeli obnavljati stolpič. 15. aprila 2019 je cerkev zajel obsežen požar.
Goreti je začelo na ostrešju, zgorelo je ostrešje cele ladje in prečna ladja, stolpič se je sesedel in predrl del oboka. Gašenje je potekalo tako, da so le hladili zunanje stene, okna in rozete. Strehe niso gasili, saj bi mokri tramovi podrli obok. Za pregled notranjosti so uporabljali robota, saj ljudje notri niso mogli. Poseben problem so bili aluminijasti zunanji odri, ki jih je ogenj stalil in so bili velik problem tudi pri kasnejšem odstranjevanju. Streha stolpiča je bila iz svinca, ki se je tudi stalil in onesnaževal okolico. Nastala je velikanska škoda, požar pa je praktično spremljal ves svet.
Požaru je sledila obnova, za kar so bile podane razne ideje in predlogi (n.pr. steklena streha, drugačna oblika strehe, bazen na strehi, laserska projekcija itd.) .Sledil je končni sklep, da cerkev obnovijo in ji dajo prvotni videz. Vodja obnove je postal aktivni general. Najprej je treba vse očistiti, saj je le tako možno ugotoviti poškodbe. Obnovili bodo vse kipe, postavili nov hrastov stolpič in pri tem uporabili stare tehnike za spajanje. Obnova naj bi bila končana l. 2024, vendar se bodo dela zaradi covida zavlekla v leto 2025 ali celo 2026. Tedaj si bo katedralo spet možno ogledati, sedaj pa smo se zadovoljili z mnogimi fotografijami in z veseljem prisluhnili mag. Krambergerju in njegovemu zanimivemu prikazu.
Ivančna Gorica, 8.12.2022
Joža Železnikar
Fotografije: spletne strani