Velikemu Simfoničnemu orkestru so dirigirali trije dirigenti, Simon Dvoršak, Miha Rogina in Patrik Greblo. Pri izvedbi melodij so sodelovali s svojimi glasovi Manca Izmajlova, Monika Avsenik – vnukinja Slavka Avsenika, Urška Arlič Gololičič – prvakinja ljubljanske Opere in Aljaž Farasin. Pridružila sta se jim še Slovenski oktet in Mladinski pevski zbor RTV. V različnih priredbah smo poslušali znane Avsenikove valčke in polke, ki so seveda v izvedbi orkestra zveneli precej drugače, kot smo jih vajeni v originalni izvedbi.
V programu sta sodelovali dve mladi generaciji Avsenikov in dokazali, da se glasbena tradicija nadaljuje. Sin Gregor je virtuoz na kitari, kar smo lahko doživeli, slišali pa smo tudi dve novi melodiji, ki ju je napisal v spomin na očeta. Starejši sin Slavko ml. je na klavirju odigral nekaj iz svojega repertoarja gledališke glasbe, kot solist na klavirju pa je nastopil tudi njegov sin Blaž. Kot solistka je nastopila mlada pevka Monika Avsenik, na harmoniki pa je nekaj melodij spremljal Sašo, ki sicer že ima svoj ansambel. Skupaj z očetom Gregorjem so izvedli njegovo novo pesem »Morda pa nekoč« in poželi velik aplavz. Sicer pa je ta spremljal vse izvedbe.
Vrhunec večera je bila znana melodija »Na mostu«, kjer sta nas s svojimi glasovi dobesedno pretresla Urška Arlič Gololičič in Aljaž Farasin. Manjkala seveda ni niti »Slovenija, od kod lepote tvoje«, ki so jo izvedli vsi nastopajoči, vključno z nami v dvorani, ki smo jo spremljali s ploskanjem. Tudi peti nam je dirigent Greblo dovolil in tako se je večer končal resnično mogočno.
Avsenikova glasba ostaja živa, čeprav njenih avtorjev Slavka in Vilka ni več med nami. Tako enkratna je, da prenese vse vrste aranžmajev in izvedb, od simfoničnega orkestra do godbe na pihala. Da ne bo šla v pozabo, dokazuje mlada, že tretja generacija glasbenikov, torej Slavkovi vnuki, ki bodo tradicijo poleg njegovih sinov Gregorja in Slavka ml. očitno nadaljevali.
Mi pa bomo v njej uživali, tako kot smo na tokratnem koncertu.
Ivančna Gorica, 29. 11. 2017
Jože Železnikar