Reševanje sporov pred Sodiščem Evropske Unije

Prvi torek v aprilu nas je ponesel prek domačega praga. Za to je poskrbel prof. dr. Marko IIešič, ki je že tretji mandat v Luksemburgu sodnik na Sodišču EU. Na zanimiv, s primeri ilustriran način nas je popeljal v svet, ki je sicer daleč od nas, pa vendar, kot smo slišali, vpliva tudi na naša življenja. 24 članov društva je namreč prisluhnilo temu, kako deluje in o čem odloča Sodišče EU.

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Sodišče EU razlaga pravne vire Evropske Unije (uredbe, priporočila) 28 državam – svojim članicam v 24 jezikih, in to v raznih kontekstih, od neznatnih sporov do sporov, ki so usodnega pomena za eno ali več držav. Problem pri tem so različne strukture jezikov, predvsem pa različni pravni sistemi, ki jih ni mogoče spraviti na en skupni imenovalec. Sodbe sodišče sicer razglasi v jeziku države, ki je sprožila spor, prevedene pa so v vseh 24 jezikov. Težka naloga za pravnike – prevajalce, iz Slovenije je zaposlenih 34, vsega našega osebja pa je približno 50! Prevajanje zahteva veliko denarja, vendar je s tem omogočeno vsakemu državljanu in sodniku iz EU, da lahko sodbe prebere. Objavljene so na spletni strani sodišča. To šteje za evropsko vrednoto in kulturno dobrino.

Sodišče sestavlja 28 sodnikov, po eden iz vsake države – članice, ki so tudi predlagateljice svojih zastopnikov. Delujejo v senatih, ki jih, odvisno od teže problema, sestavlja po tri, pet ali petnajst sodnikov. Politika na delo sodišča nima vpliva, čeprav so sodbe lahko usodne za države. Uradni jezik je francoščina, tudi vse vloge in spisi so v francoščini. V nadaljevanju nam je prof. Ilešič navedel nekaj slovenskih in tujih primerov postopkov in sodb.

Primer »Vnuk« iz Prlekije: Na kmetiji so bale sena zlagali v kozolec. S traktorjem so jih vozili na dvorišče, kmet pa je stal na lestvi in jih polagal na letve. Traktor je zadel lestev, kmet je padel z nje in se poškodoval. Naša zavarovalnica odškodnine ni priznala, češ da traktor ni bil na cesti, temveč na dvorišču in je bil zato v funkciji stroja, ne vozila. Naše sodišče je za razlago primera zaprosilo Sodišče EU. V postopku razsodbe je sodelovalo več članic, verjetno pod vplivom zavarovalnic, katerih interes je, da take škode ne krijejo. Sodišče EU je odločilo, da je treba pokriti škodo, ki nastane, če vozilo opravlja svojo osnovno funkcijo, torej če vozi, ne glede na to, kje. Učinek sodbe je za posameznika majhen, tudi kmet je v letih nanjo že pozabil, velik pa je za vse bodoče podobne primere kjerkoli v EU.

Primer Omejc s Polhograjskega: Gospa redi ovce, za kar dobi prek Ministrstva za kmetijstvo evropsko subvencijo. Kontrolorka z Ministrstva je ugotovila, da 1 ovca ni pravilno označena in je zahtevala popravek. Pri ponovni kontroli lastnice ni bilo doma, bil je le njen oče, ki problematične ovce ni našel. Ker naslednje leto subvencije ni bilo več, je gospa tožila Ministrstvo na Upravnem sodišču. Sporna je bila razlaga, ali je šlo za preprečitev kontrole. Sodišče EU je odločilo, da je preprečitev le namerno onemogočanje kontrole, česar pa v tem primeru ni bilo.

Španski primer, povezan z objavo na Googlu: Svetovni splet odpira po mnenju prof. Ilešiča kup pravnih problemov predvsem pri varovanju osebnih podatkov. Španski podjetnik za svoje delavce ni plačal prispevkov. Ti so ga tožili in zahtevali prodajo njegove hiše. Njena dražba je bila po pravilih objavljena, med drugim tudi v nekem barcelonskem časopisu. Zgodba se je končala mirno, saj je podjetnik prispevke plačal in do prodaje hiše sploh ni prišlo. Čez nekaj let je brskal po spletu, kjer je bil dostopen tudi omenjeni časopis, in naletel na objavo dražbe svoje hiše. Tožil je časopis in Google ter zahteval, da le-ta objavo odstrani. Sodišče je tožbo proti časopisu zavrnilo, Googlu pa je naložilo, da mora sporno objavo odstraniti in onemogočiti način iskanja po osebnem imenu in priimku. Dostop do človekovega profila tako ni dovoljen. Učinek sodbe je bil neizmeren. Google je sodbo razumel tako, da je odstranil cel kup povezav med podatki, neaktualne pa sedaj briše iz spletne baze.

Ker ta primer sodi v devetdeseta leta, ko spleta še nismo tako masovno uporabljali, je sedaj v fazi uvedbe nova uredba o varstvu osebnih podatkov, ki ima nalogo zaščititi osebne podatke posameznika. Ta mora nedvoumno izjaviti, da pristaja na zbiranje osebnih podatkov o njem in da se smejo ti uporabiti samo za namen, za katerega so zbrani.

Slišali smo še za nekaj zanimivih primerov postopkov in sodb, tako da nam bo v bodoče bolj jasno, kako pomembno je Sodišče EU. Če ne prej se bomo nanj spomnili, ko bo to na predlog evropske Komisije (ali naše države) odločalo o slovenski tožbi države Hrvaške, ker ta ne upošteva arbitražnega sporazuma.

Ivančna Gorica, 3. april 2018

Zapisala: Joža Železnikar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×