Pri Janezu Ljubljanskem

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Po ogledu Ambrusa načrtujemo še obisk na Kamnem Vrhu. Ker je tamkajšnjo cerkvico poslikal Janez Ljubljanski, o katerem nismo vedeli nič, smo za pomoč naprosili umetnostno zgodovinarko gospo  Natašo Polajnar Frelih, direktorico Muzeja krščanstva na Slovenskem. V samostanu in v muzeju hranijo ravno toliko njegovih del, da nam ga je ob njih lahko predstavila.

Najprej smo se napotili v samostanski križni hodnik, kjer sta dve njegovi freski.

Na stropu je naslikal atribute ali simbole štirih evangelistov: vol je atribut evangelista Luke, angel evangelista Mateja, lev evangelista Marka in orel apostola Janeza.

Na freski smo lahko videli značilnosti slikarstva Janeza Ljubljanskega. Deloval je v 15. stoletju. Bil je sin kvalitetnega koroškega slikarja Friderika Beljaškega. Sprva je deloval v očetovi delavnici, okoli leta 1440 pa je postal ljubljanski meščan in naslednjih 20 let deloval predvsem na Kranjskem. Njegov glavni naročnik je bil stiški samostan, v katerem je imel mecena. Zato je poslikal veliko cerkva na območju, ki je bilo v lasti samostana in tako imamo tudi v naši občini kar nekaj njegovih poslikav. Bil je predstavnik mehke gotike. Obrazi njegovih likov so mili, lepi, umirjeni, morda nekoliko idealizirani. Barve so izrazite in z njimi dosega plastičen učinek. Umetnostni zgodovinarji slikarjev iz tega obdobja še ne imenujejo umetniki, ampak spretni rododelci. Tudi poslikave Janeza Ljubljanskega izkazujejo njegovo veliko izurjenost.

Nad oknom na vrt znotraj križnega hodnika je še ena njegova poslikava, ki pa je iz neznanih razlogov ostala nedodelana. Desno od okna je klečeča Marija, ki jo prepoznamo po primerjavi z drugimi njegovimi slikami, kjer ima Marija na enak način bogato nagubano obleko. Tu ji zgornji del telesa namreč manjka. Prav tako ni dodelan angel na levi strani okna.

Ko je Janez Ljubljanski slikal v stiškem samostanu, je bila vzhodno od takrat edinega, danes zahodnega vhoda kapela sv. Pavla. Njene sledove so odkrili pri eni od obnov. Na zunanji fasadi so odkrili ostanke njegove freska. Čeprav je slabo ohranjena, so jo vseeno prenesli v samostan in kolikor se je dalo, restavrirali. Hranijo jo v muzeju, na fasadi pa ni sledu o njej.

Pač pa se na zahodnem zidu nekdanje kapele sv. Pavla na notranji strani vhoda vidi,

kje je bila druga, nekoliko bolje ohranjena freska sv. Eligija.

Tudi to hranijo restavrirano v muzeju. Čeprav ni ohranjena v celoti, nas preseneča njena lepota in svežina njenih barv, ki po več kot pol tisočletja niso izgubile svojega sijaja.

 

Imajo pa v muzeju še eno delo našega slikarja. To je vitraj, ki ni last muzeja, ampak ga tu le hranijo. Pravzaprav vitraja samega ni izdelal on, pač pa je po vsej verjetnosti zanj naslikal predlogo.

Iz samostana oziroma iz muzeja smo odšli z dobrim občutkom, da smo opremljeni z znanjem, s katerim si bomo lahko ogledali tudi delo istega slikarja v cerkvici na Kamnem Vrhu, kamor nas bo vodila pot v bližnji prihodnosti. Gospe Nataši Polajnar Frelih se iskreno zahvaljujemo za posredovanje tega znanja.

Tatjana Kordiš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×