Raziskovali smo tudi na Gradišču

Le kdo ne pozna vzpetine nad Stično, kjer je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi.

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

še nekaj

Tik pod vrhom je Lavričeva koča, nekoč Požeževa kašča iz Zaboršta 12 pri Šentvidu pri Stični. Koča -nekdaj kašča, je bila danes predmet raziskovanja pri domoznanskem krožku. Pri tem nam je veliko pomagal Maks Jerin, jamar, planinec in oskrbnik planinske koče na Gradišču. Lepo nas je sprejel in povedal dolgo zgodbo o zgodovini Gradišča in nastanku planinske koče.

Jože Lavrič (1898-1968) iz Šentvida pri Stični je kupil od polbrata očetovo domačijo z obrtjo. Razvijal in širil je usnjarno ter sezidal tovarno. Bil je velik ljubitelj narave, planinec in strasten lovec. Iz lastnih sredstev kupil kaščo in jo prestavil na Gradišče, da je služila za potrebe lovcev. Imenovali so jo Lavričeva lovska koča. Pozneje, v 80-letih, je bila koča obnovljena in usposobljena za planinske namene. Še danes nosi ime po gospodu Lavriču: »Lavričeva koča na Gradišču«.

Kočo krasijo leseni kipi, ob našem obisku so bile tudi lepo okrašene mize, saj so se približevali prazniki in z njimi obisk Miklavža. Ta redno obiskuje Gradišče, kjer stoji njemu posvečena cerkev. Po pripovedovanju g. Maksa se pri cerkvi sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250, stekajo kozmične sile. Sem so že v srednjem veku prinašali hudo bolne otroke, kadar so bila ogrožena njihova življenja. Ljudje so se v stiskah obračali na svetnike verujoč, da ima njihova priprošnja pri Bogu posebno moč. V 17. stoletju je zato stiški opat Maksimilijan cerkvi prizidal kapelo sv. Antona Padovanskega, zavetnika otrok, poročenih in zoper neplodnost. Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu je cerkev zato označena kot sv. Anton. Danes je ob cerkvi otroško igrišče, kjer se otroci sproščajo in zdravijo ob igri.

Planinska koča na Gradišču je priljubljena izletniška točka. Tu se stekajo pohodne poti iz Stične, Ivančne Gorice in Šentvida pri Stični. Na tem kamnitem pobočju se končuje kraški svet in prehaja v Dolenjsko gričevje. Na zahodni strani ob vznožju Gradišča so kraške jame, ena največjih je Šimenkova jama. Na vzhodu pa se svet spusti v ravno, šentviško dolino.

Na cerkvenem zidu je spominska plošča enemu odzačetnikov čebelarstva na Slovenskem – Jožefu Jeriču, ki je bil rojen tu na Gradišču.
V okoliških skalah so okamnine velih školjk

                          Tilka Jelenčič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja