Po njej nas je v torek, 12. januarja, vodil Damjan Sova iz znane potovalne agencije Arslonga. Zopet smo se dobili na zoomu in prisluhnili vsebinsko zanimivemu, dinamičnemu, bogato ilustriranemu predavanju o značilnostih te najmanjše celine. To pot nas je bilo šestindvajset.
Prvi beli naseljenci so bili v Avstraliji kaznjenci, ki so jih tja naselili konec 18. stoletja Angleži. Takrat se je začela njena kolonizacija, zato je še danes sestavni del Commonweltha. Sicer je federacija, ki jo sestavlja šest držav in deset teritorijev. Prebivalstvo govori 330 jezikov, ki so različni in niso povezani med seboj.
Avstralija je zelo raznolika celina. Njen vzhodni in jugovzhodni del je podoben Evropi po letnih časih in gorah, je pa tam povsem drugačno rastlinje. To je sodobna prenaseljena Avstralija. Od skupaj 26 milijonov prebivalcev jih 80 % živi v petih največjih mestih. Na severu je tropski pas, za katerega je značilno vlažno in sušno obdobje, centralni predel pa je puščavski. To je obsežen, malo naseljen del, je stara Avstralija z avtohtonimi prebivalci Aborigini in je izoliran od ostalega sveta.
Za vsako območje nam je Damjan Sova natresel kup zanimivosti, ki so jih ilustrirale fotografije. Tako ima severni tropski del veliko vode, pragozd, star 20.000 let, tu je Kakadu – avstralski narodni park in tu so tudi nevarni krokodili, pa koale in kenguruji. »Podzemlje« je bogato s kovinami, ki jih izkorišča kapital, površina pa je last Aboriginov. S kovinami je bogat tudi centralni del Avstralije, in to z železom (1/3 svetovne proizvodnje), zlatom, srebrom, bakrom in drugimi. Gre za puščavski, popolnoma raven, redko poseljen del dežele, ki ga naseljujejo večinoma staroselci Aborigini. Te so hoteli uničiti zato, da bi na njihovem ozemlju lahko izvajali jedrske poskuse. Še do 70-ih let so jim jemali otroke in jih prevzgajali v misijonih, da bi bili ti »uporabni« za manjvredna najnižja dela. O tem je govora šele zadnjih 30 let, sedaj pa jih »prodajajo« kot turistično zanimivost. Šele leta 2008 se je avstralski predsednik staroselcem opravičil za vse storjeno gorje. Za to območje so značilni monoliti – skalne formacije, kuščarji in avstralski pes dingo. Najbolj znana je sveta gora Ulru z značilnimi posnetki sončnega zahoda.
Za jugovzhodni del, ki je najbolj podoben Evropi, je značilno vroče sonce, tu so ogromne peščene plaže ob Pacifiku, z velikimi valovi in surfarji na njih. Tu je Sidney s petimi milijoni prebivalcev, živahno poslovno središče Avstralije, mesto, znano po značilni operni hiši in novoletnem ognjemetu (letos brez občinstva), nebotičnikih, akvariju in pogledu na koralni greben. Drugo pet milijonsko mesto je Melbourne, ki je mirnejše in je kulturno središče.
Avstralija je dežela priseljencev, med katerimi je tudi dvajset tisoč Slovencev, od tega jih je pet tisoč rojenih po letu 2000 zunaj Avstralije. Gre torej za mlade, ki tu iščejo svoje življenjske priložnosti.
V času, ko nas je virus zaprl v domove in družinske »mehurčke« ter nam preprečil osebne stike s prijatelji, je takole virtualno popotovanje po svetu pravi blagor za oči in dušo. Da se zavemo, da zunaj svet še obstoja in čaka na nas …
Ivančna Gorica, 12. 1. 2021
Joža Železnikar