Prvi letošnji torek, 4. januarja 2022, smo se odpravili na pot. Po Jordaniji nas je vodil Donovan Pavlinec iz potovalne agencije Ars Longa. Udobno smo sedeli vsak za svojim računalnikom, saj nas je 25 članov potovalo kar prek Zooma. Pokukali smo v arabski svet, o katerem zaradi negativnih informacij verjetno gojimo kar precej predsodkov. In kaj smo izvedeli?
Hašemitska kraljevina Jordanija, kot se uradno imenuje, je od nas oddaljena približno 2.500 km. Velika je toliko kot Avstrija in ima deset milijonov prebivalcev. To so v 90 % muslimanski suniti, drugi pa so kristjani različnih vrst (Kurdi, pravoslavni itd.). Je puščavska država, ki je bila v antiki pomembnejša, kot je danes, zato ima mnogo zgodovinskih ostankov. Njeno glavno mesto Aman ima štiri milijone prebivalcev in je kulturni ter politični center države. Ni zelo privlačno mesto, je pa obstajalo že sedem tisoč let pred našim štetjem in hrani nekaj antičnih ostankov ter primerke človeških kipov, ki sodijo med najstarejše na zemlji.
Za Jordanijo je značilno pomanjkanje vode. Rek je malo, to sta Jordan in Jarmuk, najbolj pomembno pa je Galilejsko jezero, ki je najpomembnejši vodni rezervoar. Znamenito je Mrtvo morje – jezero, ki leži v depresiji 430 metrov pod morsko gladino. Je najbolj slana voda na zemlji, saj je soli v njej kar 33 %, zato v njej lahko le lebdiš, ne pa tudi plavaš. Jezero usiha, saj izhlapeva, dotoka vode vanj pa je malo.
S pomočjo fotografij smo potovali po več mestih, kot so Gerasa, Gadara, Madaba, Karak in videli različne arheološke spomenike. Ohranjeni so razni stebri, kolonade, amfiteatri iz rimskih časov, templji. Posebna znamenitost so puščavski gradovi iz 7. stoletja, za katere ni jasno, kako so nastali in čemu so sploh služili – meditaciji, druženju, zabavi? Na gori Nebo naj bi umrl Mojzes, v kraju Betanija pa naj bi se rodil Kristus. Strateškega pomena je za obvladovanje Galilejskega jezera Golanska planota, jezero pa je nujno za preživetje Izraela.
Najbolj znana in turistično obiskana je dolina Vadi Musa, skozi katero po ozki soteski Sik pridemo do znamenitega in skrivnostnega mesta Petra. Zgradilo ga je nomadsko ljudstvo Nabatejci, ki so imeli svoje kraljestvo, vendar je to klonilo pred Rimljani. Simbol Petre je v skalo vklesana 40 metrov visoka Zakladnica, za katero pa ni jasno, čemu je služila (grobnica, tempelj?), niti kdaj je nastala. Soteska se nadaljuje v Ulico fasad, kjer se odpre pogled na nekropolo, gledališče in kraljevske grobnice. Od centra mesta so ohranjene le kolonadna ulica, tlak, nekaj templjev v več terasah in mozaiki.
Velik del Jordanije je puščava, imenovana Vadi Ram, kjer živijo beduini. Predel je poln nenavadno oblikovanih skal raznih barv, kamnitih mostov in sipin. Znameniti so sončni zahodi, zaradi barv seveda. Ob Rdečem morju je mesto Akaba, ki je najbolj konzervativen del Jordanije in v njem, čeprav je ob morju (obale je 27 kilometrov), kopanje ni mogoče, tudi zato, ker je močno umazano.
Jordanija je kljub temu, da jo obdajajo problematične sosede, kot so Sirija, Irak, Izrael in druge, mirna, gostoljubna in strpna država, predvsem po zaslugi vodstva, to je kralja. Ljudje so ljubeznivi in radovedni, vsi so Arabci ne glede na to, katere veroizpovedi so.
Malo manj kot dve uri smo gledali in poslušali vrhunsko predavanje našega vodnika Donovana Pavlinca. Morda tega dela sveta, ki nam ga je razkrival, v resnici nikoli ne bomo videli, pa vendar smo bogatejši za nova znanja in spoznanja, koroni navkljub.
Ivančna Gorica, 5. 1. 2022
Joža Železnikar