Ogled znane »neznane« Ljubljane

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Ogled znane »neznane« Ljubljane

Miklošičeva ulica, Center Rog, Bankarium

Ljudje večinoma menimo, da Ljubljano poznamo, saj imamo ali smo imeli veliko opravkov v naši prestolnici, tako da je vabilo na ogled sprva kazalo na »sprehod« po njej.

Kako zmotno!

V sredo, 29. januarja, se je 24 članov našega društva z vlakom odpravilo na ogled. Milena je že prej dejala, da jo zanima, kaj je sedaj v Rogu, tudi v muzeju bančništva še ni bila. Takšne stvari prispevajo k splošni izobrazbi. Marjeta pa je pričakovala prijeten dan in vključeni so bili ogledi stavb, ki si jih sicer sama ne bi nikoli ogledala. In res je bil zelo zanimiv dan – celo več kot to!

PO MIKLOŠIČEVI ULICI

Malo pred deveto uro nas je na železniški postaji pričakal naš vodič mag. Dušan Kramberger, ki nas je takoj popeljal pred stavbo Zavarovalnice Triglav, zgrajeno 1928, Jože Plečnik pa jo je zasnoval tako, da je obrnjena proti železniški postaji. Stavbni vogal ni pod pravim kotom, saj se ulici sekata pod ostrim kotom. Druga znamenita stavba, ki stoji nasproti palače, je Grafika arhitekta Vladimirja Šubica. Nato smo si ogledali stavbo Delavske hranilnice na Miklošičevi ulici 26 v bližini sodne palače, kjer so bili včasih zapori. V spomin na ta čas stoji kip jokajočih žensk nasproti Miklošičevega parka. Po potresu 1895 je arhitekt Maks Fabiani prepričal dunajski dvor, da se Ljubljano splača obnoviti, zato so za Ljubljano pripravili urbanistični načrt. Tako so mesto sčasoma povezali in ga odprli od Prešernovega spomenika proti železniški postaji.

Občudovali smo Bambergovo palačo, ki stoji na vogalu Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice. Po načrtu arhitekta Maksa Fabianija, ki je projektiral tudi bližnji Miklošičev park, je bila Bambergova hiša zgrajena leta 1907 v neobaročnem slogu. V 30. letih prejšnjega stoletja so bile zgrajene tudi secesijske hiše od Prešernovega spomenika proti železniški postaji.

Nato smo šli preko Prečne na Trubarjevo ulico do Centra Rog.

Pred začetkom ogleda z mag. Dušanom Krambergerjem

CENTER ROG

Center Rog pred prenovo (in naša vodička) 
Velika dvorana prenovljenega Roga

Center Rog, ki obsega 9000 m2, je kreativno središče, po katerem nas je popeljala vodička. V njem je bila najprej strojarna, nato pa usnjarna. Od leta 1953 je bila v prostorih uspešna tovarna koles Rog, ki je izdelala 8 odstotkov koles za področje nekdanje Jugoslavije. Zaposlovala je veliko ljudi, po vojni – kar je bilo pomembno – veliko žensk. Nato pa seveda niso dosegali konkurence z vzhoda in tako je propadla.  Skvot (zapuščeno zgradbo) so zasedli skvoterji  in do januarja 2021 v njej organizirali razne kulturne dogodke, prostor so uporabljali tudi za medsebojno pomoč. Nato so jih odstranili in Mestna občina Ljubljana je prostore prenovila. (Verjetno se dogodkov in besede gentrifikacija spominjate.)

V Rogu si sami ali ob pomoči spretnih mentorjev vse lahko izdelamo sami. V njem je 9 t. i. laboratorijev (delavnic), imenujejo se labi, in sicer: lesarski, kovinarski, zeleni, keramičarski, tekstilni, kuharski, steklarski, laboratorij za nakit in fablab (v tem so različna digitalna orodja). V delavnicah/labih so  na voljo tako tradicionalna ročna orodja kot tudi najsodobnejše tehnologije.  Pod vodstvom smo si ogledali vse laboratorije in si v šiviljskem ogledali veliko tapiserijo, ki so jo izdelali uporabniki, v lesarskem in kovinarskem je predvsem moški del občudoval moderno orodje, v zelenem skrbijo za notranjo in zunanjo ozelenitev. Izdelali so tudi različne stvari iz micelija in drugih naravnih materialov. Najbolj popularen je pa keramičarski lab.

V tekstilnem labu
V kovinarskem labu

Drugo nadstropje krasi letna razstava, razstavljajo izdelke s trajnostno noto, v naslednjem nadstropju pa je velika dvorana, v kateri so ravno postavljali razstavo arkitekta Borisa Podrecce. Na tla te so položili borove kocke, kot so bile v tovarni, a obnovljene; dvorana pa obsega 600 m2.

Denarnica iz micelija, nastala v zelenem labu
Izdelek, nastal v keramičarskem labu

MUZEJ BANČNIŠTVA

 Iz Roga smo se preko Zmajskega mosta odpravili do Bankariuma, muzeja bančništva na Slovenskem, ki domuje v secesijski stavbi na Čopovi ulici, tam je bil nekoč sedež Mestne hranilnice ljubljanske. Sprejela nas je kustosinja muzeja Urša, povedala je, da muzej obstaja 4 leta. Med podatki na začetku pa je izstopal ta, da smo Slovenci glede finančne pismenosti na dnu evropske lestvice. Ogledali smo si zbirko hranilnikov in film o tem, kako je skozi zgodovino nastal oz. se pojavil denar. Beseda denar se je razvila iz besede denarius, kar je pomenilo kovanec, kasneje se je razvila tudi v besedo dinar za našo nekdanjo denarno enoto. Prva borza vrednostnih papirjev je bila 1602 na Nizozemskem, Angleži so »izumili« ček, šele 100 let za čekom se je pojavila hranilna knjižica. 1994 se je pojavila spletna banka in 2012 mobilne aplikacije, bančni sektor je sedaj popolnoma digitaliziran. Zanimiv je tudi podatek, da je najstarejša bančna storitev posojilo (v zlatu, semenih ipd.).

Prvo bančno okence v Mestni hranilnici
Hranilni in čekovna knjižice

Ogledali smo si tudi naše denarne enote skozi čas: v slovenskem prostoru smo zamenjali kar devet denarnih enot. Nato smo spoznali bančne prakse s primeri bančnih okenc. Zelo zanimiv pa je bil še do pred kratkim delujoč bančni trezor.

Osrednji del pa je namenjen finančnemu opismenjevanju mladih in starejših.

Takle pa je trezor

Naš ogled je trajal približno pet ur in v tem času smo izvedeli toliko novega in zanimivega, da si ni moč vsega zapomniti in žal tudi ne zapisati (kljub dolžini prispevka, za kar se opravičujem, a zapiskov je za dvakrat toliko). Med ogledi pa smo dobili vpogled v mnogo stvari in mogoče nas bo zamikalo, da bomo začeli sami brskati po podatkih, si znova ogledati ali preizkusiti. To pa je tudi eden od namenov takšnih ekskurzij, tako da so bila naša pričakovanja več kot izpolnjena.

 

Fotografije:

Lidija Medved

Vesna Celarc                                                                                                Vesna Celarc

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×