Zakaj imamo v Ivančni Gorici ulico, ki ohranja spomin na Ferda Vesela, je vsakomur jasno. Slikar je bil v svojem času prebivalec kraja, ki danes sodi v našo občino. A kakšen je spomin naših krajanov in občanov nanj? Predvsem ga pomnijo kot posebneža, o njegovem slikarstvu vedo veliko manj. Me pa smo izkoristile dejstvo, da so bile zadnje leto njegove slike predstavljene na veliki občasni razstavi slikarke Ivane Kobilce v Narodni galeriji v Ljubljani. Bil je namreč njen sodobnik, sodelavec, prijatelj, sotrudnik, nekaj časa sta bila tudi intimna prijatelja. Oba slikarja s posebnim ozirom prav na Ferda Vesela nam je v Narodni galeriji predstavila muzejska svetovalka mag. Kristina Preininger.
Že takoj ob vhodu nas je naša vodička soočila z s portretoma istega moškega, od katerih je enega naslikala Ivana Kobilca, drugega pa Ferdo Vesel. Na prvi pogled sta se nam zdela enaka, ob pozornejšem opazovanju pa smo prepoznavali razlike v izrazu na obrazu. Ob teh razlikah nam je začela vodička razlagati razlike v slikarstvu obeh slikarjev.
V dunajskem času je Ferdo Vesel naslikal tudi portret Ivane Kobilce. Svetli obraz na temnem ozadju je izrisal le s pomočjo svetlih in temnih odtenkov rjave barve.
V münchenskem obdobju Vesel ni več slikal le v različnih odtenkih iste barve. Študija ženske glave z rdečo ruto na svetlem ozadju je veliko bolj razgibana. Njen rožnati obraz sestavljajo različni barvni odtenki, kakršne pač ustvari svetloba.
Deček s kučmo je nastal, ko je Vesel prešel od slikanja glav k slikanju cele postave. Dečka je naslikal v sproščenem položaju in tako poudaril otroškost svojega motiva, sliki pa dal tudi globinsko razsežnost.
Slika Prijateljici sodi v Veselov folklorni žanr. Upodablja ženski figuri v kranjski in holandski narodni noši. Prostor pred steno hiše je komaj nakazan. Vesel je tu upodobil motiv v dnevni svetlobi (torej ne več v ateljeju), ki zabriše podrobnosti in povezuje objekt z okoljem.
Slika Slepe miši je iz Veselovega otroškega žanra. Otroci se igrajo v zaprtem prostoru, svetloba se v prostor razliva skozi okno. Otroci s položaji rok ustvarjajo razgibano krožno kompozicijo.
Ferdo Vesel in Ivana Kobilca sta si pomagala s skupnim najemanjem ateljeja in modelov. Tako sta pred odhodom Ivane Kobilce v Pariz skupaj slikala tudi študijo Likarice. Na razstavi smo lahko videli Veselovo in Kobilčino sliko. Kobilca je na svoji poudarila predvsem prostorski opis oziroma posamezne like v prostoru, Vesel pa je iskal slikovitost celote v igrivi svetlobi.
Seveda se je Vesel lotil tudi sliknja akta. Večinoma jih je slikal po fotografijah. Na razstavi smo videli tri njegove akte: Ženski akt do pasu z dvignjenimi rokami. Klečeči moški akt in Ženski polakt.
Naša vodička nam je povedala, da je narodna galerija v zadnjem času pridobila še nekaj stvari iz zapuščine Ferda Vesela. Med temi so fotografije, po katerih je risal akte. Te so na razstavi tudi pokazali.
Narodna galerija ima v preddverju prijetno kavarnico in poleg slik smo morali doživeti tudi to.
Tatjana Kordiš