V torek, 9 februarja, smo proslavili kulturni praznik v »korona stilu«, kar pomeni, da smo se srečali na zoomu, kot se v teh časih tudi spodobi. Članice krožka »Umetnost branja in pripovedovanja« ter mentor Matjaž Marinček smo pripravili recital pesmi treh avtorjev: Franca Saleškega Finžgarja, Josipa Jurčiča in Ferija Lainščka. Prešernova Zdravljica pa je bila za »povrh«, saj smo 8. februarju rekli včasih kar »Prešernov dan«.
Scenarij za recital je pripravil Matjaž Marinček, ki ga je tudi povezoval in sam recitiral tri pesmi od skupaj dvaindvajsetih. Finžgarja poznamo kot pisatelja romanov in iger, o njem kot pesniku pa v šoli nismo slišali ničesar (kasneje pa verjetno tudi ne). Vendar je njegov pesniški opus obsežen. Pesmi opevajo naravo, človeške zmote in so vzgojne, pa tudi ljubezenske, včasih sicer malo prikrito, ker je bil pač duhovnik. To pestrost je ilustriral tudi izbor njegovih štirinajstih pesmi, kolikor smo jih slišali v recitalu.
Tudi o Jurčiču kot pesniku ne vemo kaj dosti. V štirih pesmih, kolikor smo jih slišali, obravnava različne teme, od domoljubja do ljubezni. Ker bo letos Jurčičevo leto, je prav, da poznamo tudi to njegovo plat.
Prešernova »Zdravljica« je seveda znana vsem, vendar bolj kot slovenska himna. Zdelo se nam je prav, da jo slišimo v celoti, torej vseh osem kitic.
Da smo na tekočem z dogajanjem, smo dokazali s tem, da smo v recital vključili tudi dve pesmici Ferija Lainščka, letošnjega Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo. Naj nam kot priporočilo služi nekaj njegovih naslednjih verzov:
Ne beri teh pesmic,
če nimaš res volje.
Glej raje kar v prazno,
morda ti bo bolje.
Ne bodi, kar nisi,
ne rabiš te slave.
Brez želje se verzov ne uči iz glave.
Skoraj iz glave pa smo se jih naučile članice krožka »Umetnost branja in pripovedovanja« Danila Ilešič, Majda Može, Martina Vidrih Adler, Milena Zaletel in Joža Železnikar. Pri tem smo imeli 20 poslušalcev (in gledalcev).
Pa na svidenje ob naslednji priložnosti!
Ivančna Gorica, 9. 2. 2021
Zapisala Joža Železnikar