Kamni Vrh

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Oboroženi z znanjem o Janezu Ljubljanskem smo se odpravili na Kamni vrh. Glavni cilj našega obiska je bila sicer cerkvica sv. Petra, a smo se ozrli tudi okoli sebe in opazili še marsikaj.

Kamni Vrh je gručasta vasica na 420 – 480 m visokem slemenu nad Ambrusom  Ima zanimivo vaško jedro: na križišču vaških poti ga zaznamujeta majhna kapelica in prav tako majhna Grmova kašča, ki pa je nekoliko večja od kapelice.

Kaščo (na sliki rdeče obkrožena) je naš krožek obiskal že pred tremi leti, ko smo proučevali kašče, a danes ima krožek precej drugačno zasedbo, pa smo se ob njej ustavili še enkrat.

Zgrajena je iz polbrun – le ob stikih obtesanih brun. To govori za precejšnjo starost, saj so mlajše kašče sestavljene večinoma iz plohov. Žal pa nima nikjer vrezane kake letnice, da bi bolje prepoznali njeno starost.

Vhod je kaščini velikosti primerno majhen in precej dvignjen od tal. Kljub enostavnosti deluje s svojim spodaj zaokroženim portalom dekorativno. Levo, desno in nad vrati se dobro vidijo leseni klini, ki povezujejo polbruna, saj ta niso zbita z žeblji. Oken nima. Pač pa je v notranjosti še lepo ohranjenih šest predalov za žito, a ne služijo več svojemu namenu. Kašča v celoti je nedvomno lep spomenik tukajšnje kulturne dediščine.

Iz vasi smo se usmerile po poti proti severu. Ko smo šle mimo objekta postavljenega za turistične namene, nam je bilo žal, da ni zaživel v nameravanem poslanstvu.

Pot pelje po razgibanem kraškem terenu z njivicami v plitvih vrtačah.

Pripeljala nas je na 500 m visoki Stražarjev vrh, na katerem stoji podružnična cerkev sv. Petra. Do zadnje obnovitve je bila pokrita s skodlami, zdaj pa je tak le še zvonik, streho pa pokriva opečnata kritina. Saj je lepa, a bi bila nova skodlasta nedvomno lepša in bi povečevala spomeniško vrednost cerkve.

Skozi šilasto obokan vhod, ki priča o gotski zasnovi cerkve, smo vstopili v ladjo z ravnim kasetiranim stropom iz 17. stoletja.

A pravo presenečenje nas je čakalo v  rebrasto obokanem prezbiteriju iz prve polovice 15. stoletja. Prostor je v celoti poslikan z dobro ohranjenimi freskami Janeza Ljubljanskega iz leta 1459. Pravo razkošje za oči. Slikarija je eden od vrhov slikarjeve umetnosti in ga predstavlja kot zrelega slikarja in umetnika. V svoje tukajšnje delo je vnesel vse svoje znanje, pa tudi nekatere likovne novosti njegovega časa:

Na notranji strani slavoločnega oboka je nad njim freska Marijinega oznanenja:

Na levi in desni oboka sta freski sv. Magdalene in sv. Janeza Krstnika:

Na oboku je na polju levo od freske Kristusa v mandorli freska z rastlinsko ornamentiko. Slikar je v enem od akantovih listov skril obraz (črno obkrožen), za katerega upravičeno domnevajo, da je avtoportret Janeza Ljubljanskega.

Kdor bi rad videl poslikavo v celoti, se bo pač moral sam odpraviti v cerkvico.

Me pa smo pred cerkvico še nekaj časa uživale na toplem soncu. Od tam je lep pogled proti najvišjemu vrhu v okolici – Bovleku.

Pravijo, da imenu Kamni vrh botruje velik skalni monolit ob cerkvi. Nerodno je le, da ne stoji na Kamnem ampak na Stražarjevem vrhu. Pa saj je kot nekakšen stražar. Domačini so nanj postavili miniaturen Aljažev stolp. Naša mladostna upokojenka Rozi si ni mogla kaj, da ne bi splezala do njega.

Tatjana Kordiš

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja