Ali nam daje občutek varnosti? Uživamo, ko ga trošimo? Načrtujemo njegovo porabo? O vse tem smo več slišali v sredo, 4. decembra, ko smo v občinski sejni sobi poslušali predavanje dr. Nade Mirnik Trtnik o odnosu do denarja. Bilo nas je 22.
Denar ni le papir ali bančna kartica, denar povzroča tudi čustva. Če ga je dovolj, nudi zadovoljstvo, občutek varnosti in veselje, če ga ni dovolj, povzroča stres in občutek negotovosti, žalosti, stresa. Naš odnos do denarja seže v otroštvo, ko smo o tem poslušali starše. Tako smo dobili prve vzorce o tem, ali je bilo denarja dovolj ali ga manjka. S prvimi lastnimi zaslužki so prišle odločitve, kaj bomo storili z denarjem. V aktivni dobi so sledile odločitve, kako bomo prišli do bivališča, tedaj tudi največ zaslužimo in trošimo. Po upokojitvi razmišljamo o tem, kako bomo shajali z manjšimi prihodki. Naš odnos do denarja oblikuje tudi naše okolje, v kakšne razmere smo bili rojeni, kaj smo si lahko privoščili in česa ne. Danes se poveličuje pomen bogastva, ki naj bi dajal občutek sreče in zadovoljstva, vendar temu ni nujno tako. To prepričanje še povečujejo socialna omrežja, kjer so vsi lepi, veseli in srečni. Vendar resnična sreča ni bogastvo, bogastvo so medosebni odnosi, druženja, možnosti za osebno rast, nova znanja in poznanstva. Obilje ni le finančno, obilje je tudi v odnosih.
En pogled je količina denarja, ki ga imamo na voljo, drugi pa, kaj si z njim lahko privoščimo. To lahko nekaterim povzroča veselje, če si želje lahko izpolnijo, drugim pa strah zaradi njegovega pomanjkanja. Iz tega sledijo naše odločitve, kaj bomo z njim naredili, ali ga bomo investirali ali porabili za nekaj tretjega in pri tem tvegali. Odnos do denarja močno vpliva na našo samopodobo (ali velja tudi obratno?) in s tem na zadovoljstvo, odvisno od tega, kako smo ga sposobni zaslužiti. Kakšna so naša prepričanja glede denarja, je odvisno od lastnih izkušenj, ki so lahko podporna ali pa omejujoča.
Denar lahko predstavlja moč in zadovoljstvo, zahteva pa tudi načrtovanje, kaj si bomo z njim privoščili. To je odvisno od naših prepričanj in od tega, kaj si upamo. Glede na to ločimo več tipov denarnih osebnosti. V vsakem od nas so vsi tipi, le da so nekateri bolj izraženi. Za varčevalca je značilno, da rad varčuje. Osredotočen je na prihranke in je zelo previden pri porabi. Denar mu daje močan občutek varnosti, si pa s tem lahko krni užitek ob luksuzu. Kupuje samo najnujnejše. Frustracijo mu povzroča partner, če ta rad zapravlja. Močan izziv je, kaj bomo pustili potomcem. Denar pomeni tudi dediščino, iz katere vsak otrok črpa občutek, ali smo ga imeli radi ali ne. Zapravljivec je tisti, ki rad zapravlja in uživa v trošenju. Do denarja ima sproščen odnos, z varčevanjem se ne ukvarja, kar lahko dolgoročno vodi v finančno negotovost. Več kot zaslužiš, tudi več porabiš, ker imaš večje potrebe. Treba pa je imeti mejo in zapravljivci imajo pogosto račun v minusu. Načrtovalec ima rad nadzor in jasne finance. Je organiziran, usmerjen k ciljem in načrtovanju vnaprej. To mu omogoča občutek varnosti, neradi investirajo. Tvegavci so lahko pozitivni ali negativni (igre na srečo). Običajno so to podjetniki, ki pogosto morajo tvegati in s tem koristijo družbi. Imamo tudi izogibalce, ki se z denarjem nočejo ukvarjati, odlašajo z odločitvami in se s financami ne ukvarjajo, zato pridejo opomini ali še kaj hujšega. Tvegavci uživajo v iskanju tveganih projektov ter iskanju priložnosti za rast. Zaupajo v svojo sposobnost, da obvladajo tveganja. Previdneži se prvenstveno ščitijo pred izgubami. Raje imajo manj, a varno, kot da bi tvegali več. Prednost dajejo stabilnosti, previdnosti in varnosti.
Kakšen denarni tipi pri nas prevladujejo, smo preizkusili s praktično vajo na posebnem vprašalniku, ki nam ga je dala predavateljica in se spoznali še s te plati. Družno smo ugotovili, da tipi denarnih osebnosti držijo tudi za nas.
Odnos do denarja je predavateljica opredelila predvsem s psihološke, čustvene strani. Nič ni bilo govora o bančnih »produktih«, včasih smo jim rekli »storitve«, pa o spletni nevarnostih, kriptovalutah, niti ne o potrošniški mrzlici, ki je značilna za december. S tem vidikom smo obogatili svoje znanje, pa morda tudi spoznanje, zakaj se obnašamo do denarja tako, kot se. Posebej mi je bila všeč njena izjava, da obilje ni v denarju, temveč v odnosih. Pohvalila je našo dejavnost ravno s tega vidika, ker omogočamo stike med ljudmi in jim dajemo nova znanja.
Ivančna Gorica, 5. 12. 2024
Joža Železnikar