Odgovor je: zelo. O tem nas prepričujejo z vseh strani, mi pa smo na delavnici »Gibanje starejših«, ki smo jo imeli v petek, 27. januarja v prostorih društva, prisluhnili stroki. Nika Ferlin, dipl. fizioterapevtka, je 12 prisotnim članom gibanje predstavila v teoriji in praksi.
Gibanje je vsak premik telesa s pomočjo skeletnih mišic, pri čemer se porablja energija in je pod kontrolo centralnega živčevja. Med najpomembnejše gibalne sposobnosti sodijo: gibljivost, mišična moč, ravnotežje, koordinacija, aerobna (srčno žilna) in anaerobna (mišična) vzdržljivost. Osnovnega zdravja si ne moremo kupiti na lekarniških policah, temveč je to naš vsakdanji čas, ki ga preživimo v gibanju. Zdrav duh v zdravem telesu je rek, ki spremlja človeštvo od antike do danes. Z gibanjem si lahko utrjujemo zdravje in podaljšujemo življenje, živimo bolj polno in zadovoljno. Premalo gibanja je poleg nezdrave prehrane in kajenja glavni razlog za nastanek kroničnih bolezni. Z gibanjem krepimo kosti in mišice, vzdržujemo psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, zmanjšujemo stres in depresijo ter krepimo samozavest. Dobra telesna pripravljenost pripomore, da naše miselne in telesne sposobnosti ne zakrnijo in ostanemo čim dlje časa vitalni. Z ustrezno vadbo za ravnotežje zmanjšujemo tudi možnost padcev.
Zmerna telesna aktivnost za starejše ljudi pomeni telesno dejavnost, ki krepi zdravje in se izvaja dovolj pogosto. To pomeni vsaj 5 dni v tednu 150 min. zmerne aerobne telesne dejavnosti ali 75 min. visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti in vsaj 2 x tedensko izvajanje vaj za mišično moč in vzdržljivost . Ustrezno obliko gibanja za večino nedejavnih posameznikov predstavlja že hitra hoja. Poleg hoje so koristni plavanje, kolesarjenje, lahka aerobika, ples, delo na vrtu, intenzivna hišna opravila, hoja po stopnicah in druge dejavnosti.
Najbolj pomembne gibalne sposobnosti za človeka so: moč, gibljivost, koordinacija, ravnotežje in vzdržljivost. Najrazličnejša vsakdanja opravila zahtevajo gibljivost, zato jih ljudje, ki so bolj gibljivi in elastični, opravljajo mnogo laže in hitreje, obenem pa se tudi kasneje utrudijo. Ob pomoči različnih metod raztezanja, z redno in varno vadbo je mogoče gibljivost ohraniti v pozno starost. Pomembnosti optimalne gibljivosti se zavemo šele, ko ne moremo več opravljati vsakdanjih opravil oziroma imamo pri tem velike težave. Ravnotežje je pomembno pri vsakdanjem življenju, saj moramo nezavedno, stalno ohranjati ravnotežje v različnih položajih in gibanjih ves dan. Z leti številne stvari, ki so bile prej samoumevne, kar nenadoma niso več take. Ohranjanje neodvisnosti oziroma sposobnosti neomejenega gibanja je povezano s telesno oziroma gibalno učinkovitostjo, kar je temelj kakovosti življenja v starosti.
Za uspešno staranje nekega univerzalnega recepta ni, obstajajo le splošne smernice. Vsakršna gibalna aktivnost je boljša od neaktivnosti, pomembno je, da najdemo srednjo mejo brez ekstremov. Izbira življenjskega sloga, in znotraj tega telesne dejavnosti, je stvar vsakega posameznika. Nikomur nimamo pravice in ne možnosti česarkoli vsiljevati, saj vse preprosto ne ustreza vsakomur. Na prvem mestu so želje, potrebe, stanje in možnosti posameznika.
Toliko o gibanju v teoriji. Med predavanjem, obogatenim z računalniškimi prosojnicami, je Nika že pokazala nekaj vaj in gibov, s katerimi je ilustrirala svoje izvajanje. Več je sledilo v praktičnem delu.Tu smo se preizkusile (moško vrsto je zastopal Zdravko) v vaji za ravnotežje (nismo se najbolj izkazali), pa v počepih in predklonih (tu smo bili boljši) in še nekaterih vajah. Na vprašanja smo dobili tudi strokovne odgovore. Ob akutni, nenadni bolečini kjerkoli v telesu je treba dan ali dva mirovati, nato pa začeti z gibanjem, ker je sicer nevarnost, da se ne bomo več povrnili v prejšnje stanje. Koleno ponoči (ne pa tudi podnevi) boli zaradi začetka artroze. Pomoč je v okrepitvi stegenskih mišic, ki prevzamejo del bremena in razbremenijo koleno. Pri bolečinah v križu, te zadenejo vsakega od nas, je treba krepiti »mišični steznik« – mišice trebuha, ki prevzamejo del teže in tako razbremenijo hrbtenico.
Razšli smo se dobre volje, saj se prisotni pomena gibanja zavedamo in to več ali manj tudi delamo. Kako pa vzpodbuditi tiste, ki jih na delavnici ni bilo in te zavesti (najbrž) nimajo? Morda bo pomagal stavek, ki sem ga sama in Nikinih ust večkrat slišala in me je vedno ganil. Pravi namreč: »Jaz to tako rada delam!« Preizkusite jo! Najdete jo na 041 445 994 ali fiziokin@gmail.com.
Ivančna Gorica, 29. 1. 2023
Joža Železnikar
Fotografiji: Zdravko Aš