Kako politika vdira v medije?

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

O tem smo prisluhnili na prvem torkovem srečanju 8. novembra v Šolskem centru. Udeležilo se ga je 19 poslušalcev, slišali pa smo dva kompetentna novinarja – nekoč domačina Stičana Lada Ambrožiča in Aleksa Štakula. Pogovor je tekel v obliki intervjuja, pri čemer je bil spraševalec Aleks Štakul, intervjuvanec pa Lado Ambrožič. Vse, kar smo slišali, je zapisano v Ambrožičevi knjigi »Spotikanja«, ki je letos izšla pri Založbi Buča, Ljubljana. Kako torej politika vdira v medije, v tem primeru v informativni program RTV Slovenije?

Najprej je Aleks Štakul izrekel nekaj pohvalnih stavkov o šolskem centru, poimenovanem po Jurčiču in znanih po novinarjih, ki so ga obiskovali, kot so Božo Kovač, Darja Groznik, Ilija Bregar, Valči Ravbar, Uroš Slak in med drugimi tudi Lado Ambrožič. Na vprašanje, kakšen dijak je bil, je Ambrožič odgovoril, da slab. Šola ga ni zanimala, zanimal ga je le šport in športnik je še sedaj. Učenje se mu je odprlo šele na Filozofski fakulteti, kasneje je magistriral iz političnega profila Edvarda Kocbeka.

Lado Ambrožič je poklicno pot začel že v študentskih letih v športni redakciji radia, kasneje se je tam tudi zaposlil in delal kot komentator za področje bančništva in energetike. Nato se je preselil na televizijo in postal odgovorni urednik informativnega programa. Odlikoval se je z organiziranjem spremljanja 10-dnevne vojne, sicer pa je od svojih sodelavcev zahteval nove ideje. Njegov »otrok« so bili Odmevi, ki so odnesli 17 Viktorjev, politične pritiske pa je doživljal vseskozi. Tako je povedal prigodo, ko sta ga na kosilo povabila Rupel in Bavčar, kjer je slednji zahteval, da bo imela njegova (Demokratska) stranka na informativni program odločilen vpliv. Ambrožič je to kategorično zavrnil in si s tem nakopal dolgoletne težave pri delu.

Diskvalifikacije je doživljal na vseh ravneh. Ko je naslednjič kandidiral za urednika, ni bil več imenovan. Oddajo Intervju je vodil 22 let in najbolj je užival v intervjuje z Milovanom Djilasom, pa Savko Dapčević, Janezom Stanovnikom in Rodetom. Znane so bile tudi njegove Družinske zgodbe, kjer so med drugim nastopali Glavani, Cerarji, Grozniki. To oddajo so kasneje ukinili, medtem ko Intervju živi še danes. Diskvalifikacije je doživljal tudi kot varuh pravic gledalcev in poslušalcev, kjer posluha za njegova priporočila na programskem svetu ni bilo. Opozarjal je na pravilno rabo slovenskega jezika in si tudi s tem nakopal nasprotnike. Troha (znan kot »major«) ga je razglasil za Udbovca, lotili pa so se celo njegovega očeta, češ da je serijski morilec. Po 42 letih dela na RTV se je upokojil in sedaj živi upokojensko življenje na Golem nad Igom.

Vseskozi je zagovarjal interes javnosti brez vmešavanja politike in ohranjal pokončno držo. Dirigirano informiranje je po njegovem največja napaka. V zadoščenje mu je bilo, ko je prejel Viktorja za življenjsko delo, čeprav bi ga po njegovem morali dobiti še mnogi drugi. O svojem delu je na več kot 400 straneh spregovoril v knjigi »Spotikanja«, ki je izšla letos. Knjigo smo lahko tudi kupili.

Sedanje razmere na RTV Slovenija je ocenil Aleks Štakul. Po njegovem se radio drži dobro, televizija pa je v krizi. Povratek nazaj v normalno stanje bo težka naloga, saj kvalitetni kadri sedaj bežijo. TV ni samo informativni program, je tudi narodna zakladnica dragocenega arhiva, pa izobraževalnih in kulturnih oddaj, kakšne ima lahko samo javna RTV. Politiko je treba iz nje odstraniti in ji zagotoviti finančno neodvisnost od vlade in parlamenta. Upamo, da bo to uspelo z referendumom, ki nas čaka. (foto: politika v medijih 2)

Jožica Lampret, predsednica UTŽO, se je izvajalcema na koncu prisrčno zahvalila in jima podarila monografijo o kaščah in Utrinke. Ambrožičevi stiški prijatelji so poskrbeli, da so nas na koncu pogovora pričakali obloženi kruhki in pijača. Pogovor se je tako preselil v preddverje predavalnice, kjer smo dobili tudi Ambrožičeve podpise v kupljena »Spotikanja«.

Meni je ostal malo grenak občutek, da se pravzaprav spreminja zelo malo stvari, da je bilo vse že videno, vendar se iz tega malo naučimo. To pa je slab obet za prihodnost…

Ivančna Gorica, 11. 11. 2022

Tekst Joža Železnikar

Fotografije Jože Gregorič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×