Kaj nam je povedal dr. Dragan Petrovec ?

Redno mesečno predavanje v UTŽO Ivančna Gorica je bilo to pot v sredo, 5. novembra ob 16. uri v občinski sejni sobi. Udeležencev je bilo, morda ravno zaradi neobičajnega termina, malo manj, vendar smo prisotni z velikim zanimanjem poslušali dr. Dragana Petrovca, penologa, profesorja in sodelavca Inštituta za kriminologijo. Govoril nam je o razvoju in smeri kaznovanja v Sloveniji.

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

Dr. Petrovca je uvodoma kratko predstavila Jožica Lampret, predsednica UTŽO. Da imamo opravka z velikim strokovnjakom, pravnikom, profesorjem tudi piscem treh knjig, smo doživeli v živo, ko smo ga zbrano poslušali. Začel je s tragično zgodbo o 14-letnem romskem fantu, ki naj bi posilil 9-letno deklico. Mediji in s tem javnost so ga vnaprej obsodili (na delu so bili predsodki!) in zahtevali njegovo prešolanje, ki pa ga starši niso dovolili. Kasneje so štirje strokovnjaki, med njimi je bil tudi dr. Petrovec, ugotovili, da za posilstvo ni bilo nobenega dokaza. Posledica je bila, da je resnični storilec deklico posiljeval še eno leto!

V nadaljevanju je dr. Petrovec obnovil temo o izbrisanih, o »administrativnem genocidu«, kot ga je poimenoval Boštjan M. Zupančič. 25.672 ljudem, med njimi tudi otrokom, so s tajnimi navodili na upravnih enotah izbrisali identiteto v evidencah in jim odvzeli stalno prebivališče. Postali so brezpravni tujci. Ker je drugih 170.000 tujih državljanov dobilo slovensko državljanstvo brez problemov, še danes ni jasno, po kakšnem kriteriju so izbrali »kaznovanih« 25.672 ljudi. Znano pa je, da sta bila avtorja ideje Bavčar kot takratni notranji minister in Debeljak kot njegov državni sekretar. Njihov status še danes ni urejen, tega ni storila nobena vlada, vključno z Drnovškovo. Problem bo zastaral. Dr. Petrovec meni, da od politike kaj dobrega tudi ni pričakovati, saj je oblast največja zasvojenost in deluje daleč od ljudi.

Kaznovalna politika pri nas

Najprej smo slišali nekaj dejstev o trenutno medijsko najbolj razglašenem gospodarskem kriminalu. Naše pravosodje naj bi bilo »krivosodje«, ker je premalo krivcev v zaporu, čeprav bi si po splošnem mnenju to zaslužili. Dr. Petrovec je opozoril, da je treba ločevati goljufijo od nevestnega poslovanja in špekulacije. Goljufija je vedno naklepna, z namenom. ki ga je treba dokazati. Nevestno poslovanje lahko izvira iz neznanja, medtem ko je celoten kapitalistični sistem ena sama špekulacija. Sodnik ne more obsoditi, če tožilec ne toži, (brez tožnika ni sodnika!) zato bi pri močnejši tožilski zasedbi lahko bilo kaznovanega tudi več gospodarskega kriminala. Za razliko od splošnega mnenja v javnosti je dr. Petrovec zelo relativiziral vlogo odvetnikov. Ti o ničemer ne odločajo, odloča zgolj sodišče, odvetniki pa zavlačujejo v korist svojih strank in iščejo napake v sodnem procesu.

Kazenski zakonik loči uboj od umora in temu je primerna tudi kazen. Uboj nima ozadja, naklepa, zahrbtnosti, najvišja zagrožena kazen je do 5 let zapora. Umor vse to ima, zato je možna kazen, na žalost dr. Petrovca, sedaj tudi dosmrtna ječa. Kot tragično sodno zmoto je navedel »primer Uhernik«, ko za umor, za katerega je bil ta kaznovan in kasneje rehabilitiran, ni bilo nobenega dokaza. Primer izvira iz časov, ko je policija še zbirala dokaze in jih pridobivala tudi na nedovoljene grobe načine. Sedaj ta zbira samo informacije, teža zbiranja dokazov pa je na preiskovalnem sodniku. Pri tem samo priznanje krivde ne zadošča za obsodbo.

Število umorov se pri nas od leta 1970 dalje zmanjšuje, zato je Slovenija na vrhu varnih držav. Do leta 1995 je padalo tudi število obsojencev, leta 2000 je naraslo, sedaj pa je več ali manj stalno. Povečuje se sovražni govor, za katerega dr. Petrovec trdi, da je njegova zibelka parlament v letih 1991 – 1992. Širi se s populizmom, katerega najmočnejše vezivo je vzbujanje sovraštva in strahov. Tako so povsod nezaželene varne hiše, pa hiše za odvisnike in druge marginalizirane skupine, čeprav gre za naše ljudi.

Kazenska politika je bila do 90-ih let milejša, kot jo imamo danes. Leta 1989 smo ukinili smrtno kazen, vendar je bila zadnja izvršena že leta 1956. Najvišja kazen za umor ja bil zapor do 20 let, za druga dejanja pa največ 15. Parlament naj bi nato leta 1998 na zahtevo Evrope (kar je sporen izgovor!) povišal najvišjo možno kazen na 30 let zapora. Preobrat se je zgodil leta 2008 pod ministrom Šturmom, ko smo z novim, tajno spisanim kazenskim zakonikom dobili dosmrtni zapor kot najvišjo možno kazen. Ta za seboj potegne višje kazni tudi za druge delikte. So zato sedaj zapori (pre)polni?

Na vprašanje iz občinstva, kako in ali sploh ukrepati v primeru, ko zaznamo nasilje nad starejšimi, je bil dr. Petrovec mnenja, da je treba ukrepati, vendar prek institucij. Na vprašanje, ali zavzema za trajen ali netrajen mandat sodnikov, dr. Petrovec daje prednost trajnemu mandatu, vendar brez vmešavanja politike. O tem naj bi odločal sodni svet na osnovi strokovnega preizkusa. Tudi pravosodje mora po njegovem mnenju počistiti pred svojim pragom, sicer pa je po njegovi raziskavi največ delikventov v parlametu. Vprašanje je, kako bi se v raziskavi izkazali župani…

Kako zanimivo je bilo izvajanje dr. Petrovca, kaže dejstvo, da smo z njim preživeli celi dve uri in pol, pa nam ni bilo niti sekunde dolgčas!

Ivančna Gorica, 7. 11. 2018

Jože Železnikar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

© Spletno stran oblikuje Jože Mestnik in uporablja Wordpress
0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×