In vendar se vrti – naš program za študijsko leto 2020/2021 namreč. Osebno se sicer ne moremo srečevati, virtualno se pa lahko. Pa smo se, in to uspešno, kar 24 nas je bilo! V ponedeljek, 14. decembra, smo se srečali v sedaj najbolj aktualnem računalniškem programu Zoom. Prvikrat, ne pa tudi zadnjikrat. Tokratno predavanje je imelo naslov »Šola bontona«, poslušali (in gledali) pa smo Bojano Košnik Čuk, znano strokovnjakinjo za kulturo vedenja.
Povabila nas je k »pihanju prahu« z našega znanja o bontonu, saj so tu novosti, svoje pa je dodala še korona. Bonton opredeljuje družbeno sprejemljivo vedenje, ki ga določata morala in etika nekega prostora (družbe). Z njim živimo in ga izvajamo vsi vsak dan. Kultura vedenja je nastala zaradi varovanja odnosov in ljudi.
Kaj vse (lahko) vpliva na našo percepcijo, nam je ilustrirala z mini raziskovalnim poskusom, ki so ga izvedli v neki bolnišnici. Bolnikom so bolničarji – študentje servirali slab krompir na dva načina. V prvem primeru so hrano položili na lep pladenj skupaj z rožico in servieto iz blaga, bili so lepo urejeni in prijazno so se pogovarjali. V anketi so tako servirano hrano bolniki ocenili z -5 do +4. Enak krompir so bolnikom postregli na okrušenem plastičnem pladnju, nemarno oblečeni in brez pozdrava ali pogovora. Dobil je oceno -3 do +2!
S svojim obnašanjem, predvsem pa z nasmehom, lahko delamo čudeže, če se obnašamo tako, kot je prav in kot veleva bonton. Slišali smo nekaj splošnih pravil, kot na primer: velja desno pravilo, torej vse delamo z desne. Sta pa izjemi, in to: uporabljeno servieto iz blaga odložimo na levo stran krožnika, pa tudi na sestankih se usedemo z leve. Velja tudi, da s penino ne trkamo in pozabimo na zobotrebce. Spremembe v obnašanje je prinesla tudi korona. Pozdravljanje s komolci ali pestmi je nepotrebno in je smešno. Tudi priporočilo, naj kašljamo v rokav, ne šteje. Kašljamo v robec!
Predavateljica nam je podrobneje razložila način obnašanja pri poslovnem odnosu, pri odnosu moški – ženske in odnosu starejših do mlajših. Pri poslovnem odnosu, tudi v društvih, velja pravilo hierarhije. Spol ali starost sta nepomembna. Tako roko prvi ponudi šef, ta tudi predlaga tikanje. Pri rokovanju, ki je sicer v zatonu, ne le zaradi korone, je pomemben tudi stisk roke, ki mora biti primerno močan, ne mlačen. Trepljanje po roki je neprimerno. Pri poslovanju s partnerji je pomemben odnos gost – gostitelj. Tudi tu velja hierarhija. Prvi pozdravi in se predstavi gost, gostitelj določi rokovanje da ali ne, odloči o vikanju ali tikanju, gosta postavi na svojo desno stran in hodi pred njim.
Pri odnosu moški – ženske še vedno velja romantika. Kavalirji so zaželeni in cenjeni, čeprav se ve, da je glavna v hiši ženska. Ta prva ponudi roko in predlaga tikanje (ali vikanje), moški pa prvi pozdravi in se predstavi. V restavracijo gre prvi, iz nje gre prva ženska. Hrano moški najprej naroči za žensko, nato zase. Lahko pa jo ženska naroči sama.
Pri odnosu mladi – starejši imamo slednji (seveda) prednost. Mi prvi ponudimo roko, predlagamo tikanje, s katerim pa se morajo mladi strinjati.. Možno je, da starejši mladega tika, on pa starejšega vika, če se tako dogovorita. Mladi pa pozdravljajo naprej in se tudi predstavljajo prvi. Starejši moramo na mlade prenašati svoje znanje o obnašanju.
Razgibano predavanje, bogato ilustrirano s primeri, smo brez problemov poslušali debelo uro in pol. Da ne bi pozabili na bonton, bomo prejeli tudi pisno gradivo na 30 straneh. Za to, da je tehnično teklo vse v redu, je poskrbel naš Jože Mestnik, ki je zoom pohrustal za malo malico.
Dobimo se torej v še večjem številu, upam, na naslednjem srečanju po zoomu!
Ivančna Gorica, 14. 12 2020
Joža Železnikar