V sredo, 3. maja, smo se na ivanškem pokopališču poslovili od prezgodaj umrlega člana Janka Jelenčiča. O njegovi vsestranski dejavnosti in priljubljenosti je govorila velika množica, ki ga je pospremila na zadnjo pot, in kar šest govornikov.
V imenu našega društva in Društva upokojencev Ivančna Gorica se je od njega poslovil Matjaž Marinček, ki je povedal naslednje:
»Dragi Janko!
Tresočih rok prelivam čustva na papir. Pred očmi se mi vrstijo prizori srečanj s tabo. Vsi po vrsti so veseli, pa vendar sem žalosten. Pravzaprav sem užaljen, da si nam bil odvzet. Bil si pokončen steber vsake družbe, avtor neštetih domislic, ki so nas dostikrat spravile v smeh do solz.
Če bi te ta hip lahko vprašal, ali naj bom na tvojem pogrebu žalosten ali vesel, te slišim reči: vesel. Bil si mojster – kaj mojster, velemojster slikanja življenja z vesele plati. Ni bilo teme ali situacije, iz katere ne bi uspel narediti šale. Na tistem delu avtobusa ali kavarne, kjer si sedel, je bilo vedno zabavno in nikdar ti ni zmanjkalo domislic. Delovalo je, kot da jih iz rokava stresaš, pri vsem tem pa je tvoja soproga večkrat zatrdila, da si doma veliko bolj zadržan. Drznil si bom reči, da je bilo tvoje poslanstvo osrečevati ljudi na tem svetu, kar si tudi dovršeno počel.
Očitno se je vesolje odločilo, da je tvoja tuzemska pot zaključena in da tvojo radoživost pričakujejo nekje drugje. Odslej bom vsakič, ko bo grmelo, sam pri sebi vedel, da se tam zgoraj krohotajo tvojim vedno novim in iskrivim domislicam. V mojem srcu si in vedno boš zapisan kot človek, ki ga ne bom nikoli pozabil.
Od tebe se danes poslavljam v svojem imenu, v imenu Društva UTŽO Ivančna Gorica in DU Ivančna Gorica. Vem, da na koncu pričakuješ verze. Pavčkovi bodo, »Preproste besede«.
Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temi
na križpotjih zašli
s pravega pota.
Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojskà,
sredi vsega tegà,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
Se vidiva na drugi strani mavrice!
Matjaž Marinček«
Ivančna Gorica, 4. maja 2023