V torek, 3. marca, nas je 45 članov prisluhnilo predavanju diabetologinje dr. Jelke Zaletel, dr. medicine, »Doma imamo bolnika s sladkorno boleznijo«. Najprej nas je seznanila s trenutno najbolj aktualno temo, to je koronavirusom in kako ukrepati, da se mu izognemo.
Koronavirus ta hip pri nas še ni razširjen, izognemo pa se mu lahko tako, da se držimo nekaterih napotkov, kot so: kihamo v rokav, kašljamo pa v papirne robčke – tiste tanjše v pakiranju po 100 kosov; po kašljanju in tudi sicer si roke umivamo s tekočim milom pod toplo vodo 1 minuto, brišemo pa se v papirno brisačo; umijemo celo roko, tudi palce in med prsti; pipo zapremo s papirno brisačo, ki jo nato odvržemo. Če smo zunaj, po umivanju kljuko primemo z brisačko, vrata zapiramo brez dlani ali z nogo. Če uporabljamo razkužilo, mora to imeti najmanj 60 % alkohola in se mora na koži posušiti. Virus najpogosteje prenašamo z rokovanjem, zato se je tega treba izogibati. Prostore zračimo, vsako uro 15 minut, goste pa povabimo, naj si ob prihodu umijejo roke. Največji prenašalci so otroci (»biološki teroristi«), sicer pa smo kužni pred in po bolezni. Predvidoma se bo virus umiril s toplejšim vremenom, vendar se zna spet pojaviti jeseni. Vsa ta navodila so dostopna tudi na spletni strani, kjer so objavljeni tudi najnovejši podatki.
Pri sladkorni bolezni gre za obolenje trebušne slinavke. Njena naloga je, da tvori encime za prebavo hrane in insulin, ki vzdržuje glukozo v krvi. Insulin je ključ, ki odpira celice v telesu, da vanje pride sladkor. Brez insulina bi umrli v nekaj urah, največji potrošnik sladkorja pa so možgani. Krvni sladkor se spreminja pri vseh ljudeh in se po hranjenju dvigne vsem, na njegovo višino pa najbolj vplivajo škrobna živila. Kar se prehranjevanja sladkornih bolnikov tiče, nam je dr. Zaletelova priporočila le več zelenjave, tu smo Slovenci slabi porabniki, in to največ sveže. Za več tovrstnih navodil predlaga, da se obrnemo na Center za krepitev zdravja v zdravstvenem domu, kjer za sladkorne bolnike izvajajo posebne delavnice.
Presežek sladkorja (nad 7,7 mmol/l) gre pri zdravih ljudeh v jetra, v mišice in v maščobo, največ okrog trebuha, kjer je najbolj škodljiva. Ponoči sladkor tvorijo jetra, saj možgani in rdeče krvničke brez njega ne bi preživeli. Normalni sladkor na tešče, kar pomeni 8 ur brez hrane, naj ne bi presegel 6,0 mmol/l, merjen pa mora biti v laboratoriju. Ročni merilni aparati niso natančni (odstopanje je možno za 15 % navzgor ali navzdol), zato lahko zavedejo. Preventivno merjenje sladkorja je po mnenju dr. Zaletelove brez pomena.
Ali trebušna slinavka tvori dovolj insulina, pokaže oralni glukozni tolerančni test (pijemo raztopljeni sladkor), ki traja 2 uri. Normalni krvni sladkor je po testu 7,7 mmol/l, o mejni bazalni glikemiji govorimo, če je sladkor med 6,1 in 6,9 mmol/l, o moteni toleranci pa, če je sladkor med 7,8 in 11,0 mmol/l. Diagnozo »sladkorna bolezen« postavi zdravnik, če glukoza preseže 7,0 mmol/l. Posledice premajhnega delovanja slinavke se pokažejo šele čez nekaj let, zato je pomembno njeno pravočasno odkrivanje in nato spremljanje v referenčni ambulanti.
Postavljena diagnoza pri ljudeh povzroči jezo, bes, paniko, zanikanje in nato sprejetje (faze so enake kot pri žalovanju). Za sladkorno bolezen skrbi »7 palčkov«, ki so: glukoza oz. glikiran hemoglobin HbA1c, krvni tlak in lipidi – maščobe v krvi. Te tri je treba zdraviti skupaj, ker s tem preprečujemo zaplete in ohranjamo notranje organe zdrave. Naslednji palčki so še: kap, oči, ledvica in noge. Srčno-žilnim boleznim so sladkorni bolniki podvrženi bolj kot zdravi, zato je treba kontrolirati krvni tlak, in to z atestiranimi aparati. Holesterol tvorijo jetra in s prehrano nanj ne moremo vplivati. Za njegovo hitro zniževanje so potrebna zdravila – statini. Stanje oči je treba kontrolirati s slikanjem očesnega ozadja enkrat letno, stanje ledvic pa z merjenjem beljakovin v krvi. Za noge je pri sladkornih bolnikih značilno nastajanje trde kože, pod katero se lahko naredijo rane, zato je treba redno obiskovati usposobljenega pedikerja. V ambulanti pa izmerijo gleženjski indeks (pritisk v gležnjih kaže stanje ožilja) in občutljivost stopal. Za sladkorne bolnike (pa tudi za zdrave) je potrebno vsakodnevno gibanje, vendar naj bo to brez prisile in v veselje. Pomembno je tudi druženje. Sicer pa vse napotke dobimo v Centru za krepitev zdravja, kjer so na razpolago dietetičarka, kineziologinja in psihologinja, pa tudi knjižica »S sladkorno boleznijo skozi življenje«.
Predavanje dr. Zaletelove je bilo zanimivo, popestreno s primeri iz njene prakse, tudi nasmejali smo se, prisotni pa so imeli cel kup vprašanj (o alkoholu pri »cukeraših«, genih – najpomembnejši dejavnik za nastanek sladkorne bolezni, nosečnostni sladkorni bolezni, remisiji itd.). Na vse je odgovorila prepričljivo, enostavno in razumljivo, kakršno je bilo tudi vse njeno izvajanje.
Ivančna Gorica, 4. 3. 2020
Joža Železnikar