Cesarica Marija Terezija in Slovenci

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

V torek, 2. marca, smo se (zopet) zbrali na zoomu, dvajset nas je bilo, in prisluhnili zgodovinarju dr. Mihi Preinfalku. Primarno področje njegovega delovanja je plemstvo na Slovenskem in v nekdanji avstro-ogrski monarhiji, torej tudi delovanje cesarice Marije Terezije, o kateri je nam je govoril tokrat.

Najprej smo slišali zgodovinska dejstva, kako je sploh nastala habsburška monarhija in kaj je obsegala. Zgodba Marije Terezije se začne leta 1713, ko je njen oče Karel sprejel zakon, imenovan »pragmatična sankcija«, po katerem lahko njegove hčere prevzemajo »dedne dežele«. Sina namreč ni imel in tako je njegova najstarejša hči Marija Terezija leta 1740, ko je umrl, komaj 19-letna postala cesarica. Pred tem se je po lastni izbiri iz ljubezni, kar tedaj ni bilo običajno, poročila s Francem Štefanom Lotarinškim. Kronana kot cesarica ni bila nikoli,  naslov je prevzela po možu cesarju Francu I, zmagovalcu avstrijske nasledstvene vojne. Zavladala je na Avstrijskem, Ogrskem in Češkem.

Bila je verna , konservativna katoličanka, vendar je zbrala okoli sebe razsvetljenske svetovalce, ki jih je poslušala in tako izvedla mnoge reforme, ki so vplivale tudi na slovenski živelj. Velja za »razsvetljeno reformatorko in babico Srednje Evrope«, saj je v 30-letnem zakonu rodila kar 16 otrok, od tega jih je preživelo deset. Za njimi je danes preko 7.000 neposrednih potomcev, ki so člani vseh evropskih dinastij!

In katere so njene najpomembnejše reforme? Najprej je morala utrditi monarhijo znotraj in zunaj, saj je podedovala prazno blagajno in šibko vojsko. Tako je reformirala davčni sistem, pri čemer je plemstvu vzela pravico razpolaganja s premoženjem, obdavčila je plemiško zemljo, ustanovila deželne vlade in uvedla davke na osnovi ocene. Popisali so zemljo (terezijanski kataster), pa tudi prebivalstvo in oštevilčili hiše. Za vojsko je uvedla naborniški sistem in splošno vojaško obveznost z mnogimi izjemami (oproščeni duhovniki, uradniki, kmetje). Z upravno reformo je uvedla t. i. »kresije«, okrožja, ki smo jih pri nas imeli tri: dolenjsko, notranjsko in ljubljansko, botrovala je tudi primorskemu. S pravno reformo je poenotila kazenski zakonik, prepovedala je čarovniške procese in mučenje.

Po nasvetih svetovalca van Switena je izvedla reformo zdravstva, tako da so v vseh glavnih mestih ustanovili babiške šole, Ljubljana jo je dobila leta 1753, in uvedla cepljenje proti črnim kozam (te je tudi sama prebolela). Uvedla je osnovne šole in splošno šolsko obveznost. Slovenci smo dobili slovenski javni jezik, zato da smo lahko razumeli njene patente in zakone. Podržavila je srednje in visoke šole, vendar je omejila vpis, da ne bi bilo preveč izobražencev. V kmetijstvu je ustanovila kmetijske družbe za svetovanje kmetom, uvajala je nove kulture, med njimi krompir, pospeševala čebelarstvo in sadjarstvo, omejila tlako in pri nas so izsušili Ljubljansko barje z Grubarjevim kanalom. Protestante je sicer preganjala, je pa omejila vmešavanje cerkve v posvetne zadeve, ukinila je oglejski patriarhat in uvedla nadškofije. S svojimi reformami je centralizirala državo, njeno delo pa je nadaljeval sin Franc Jožef II.

S pametno in včasih tudi do otrok nasilno ženitovanjsko politiko ji je uspelo, da je ime Habsburg razširila po celotni Srednji Evropi. Svoje otroke je poročala z otroki svojih nekdanjih nasprotnikov in tako ima gene v vseh pomembnih srednjeveških plemiških rodbinah, poleg Habsburžanov, ki so krojile usodo Srednje Evrope. Da bi dosegla svoje cilje, se je želela predstaviti kot zelo materinska, čeprav je sicer delovala zelo po moško. Po moževi smrti, zakon je veljal za srečnega, je zelo žalovala in ostala v črnini do konca svojega življenja. Njen kip so v Šenčurju postavili člani društva ljubiteljev praženega krompirja, sicer pa v Sloveniji ni bila, je pa tudi pri nas veljala za »mater naroda«.

Zapuščino njenega bogatega življenja uživamo še danes. Kako prav bi nam prišla v trenutnih razmerah!

 

 

Ivančna Gorica, 3. 3. 2021

Joža Železnikar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja