Na mrzel decemberski dan smo se odpravile v Velike in Male Lese v krajevni skupnosti Krka. V Velikih Lesah smo se oglasile na Peskarjevi domačiji. Peskarjev Albin nam je pokazal njihovo 
kaščo, na kateri je vrezana letnica 1843. Torej je ena najstarejših, kar smo jih do zdaj obiskale, saj
se približuje starosti skoraj 200 let. Da je zelo stara, se vidi tudi iz tega, ker je narejena iz polbrun, kakor so jih najprej izdelovali. Doslej še nismo naletele na tako izdelano, vse druge so bile iz plohov. Še do leta 1985 so jo uporabljali za shranjevanje pšenice, koruze in ječmena, zdaj pa v njej shranjujejo orodje.
Ogledale smo si tudi popolnoma novo kaščo na domačiji pri Žagarčkovih. Zgradili so jo leta 2012. Stoji na istem mestu, kot prvotna, ki so jo zaradi starosti odstranili. Uporabljajo jo za shranjevanje žita, mesnin, nekaterih pridelkov ter sadja in žganja. Razveseljivo je, da nekateri ljudje svoje kašče obnavljajo ali celo zgradijo popolnoma nove, kot so to storili Žagarčkovi. Tako ne bodo prešle v pozabo in bodo še naprej služile svojemu namenu. Preden smo nadaljevale 
z ogledom Malih Les smo se pogrele pri gospe Erni Podržaj, po domače Žagarčkovi, ki nam je postregla z domačimi dobrotami.
Sprehodile smo se proti Malim Lesam in občudovale prelepo Krko, ki ločuje Velike Lese od Malih. Z mostu smo videle, kako bobri preglodajo drevesa na bregu. Obujale smo spomine na našo mladost in čase, ko so kmetje napajali živino v Krki in žene prale perilo v njeni pogosto ledeno mrzli vodi.
Obisk Les nam je popestril Andrej Globokar, po domače Lujzetov Andrej, ki je navdušen zbiralec starega kmečkega orodja in drugih predmetov. Povedal nam je nekaj »lejških« zgodb, med drugim tudi pesmico o najdenem prašiču. Pravijo, da je nastala nekje v 50-ih letih prejšnjega stoletja in se obdržala med ljudmi do danes:
Lejška zgodba o najdenem prašiču
Pr’ Urejžgavem pil so prašiča zasledil,
pride Hrvat z usranim klincem klat,
pride Matiše pogledat, če še kaj diše,
natu Lujzetov Jože vzame koža,
Jurček mehurček,
Šmlajčk jajčk,
Uran vse ta usran,
Pride Urejžga – prmaj hudič, še men an kus odrejž ga,
Silov je zravn škilov,
tud Stjepanov iz Malih Lejs se je vrinu umejs,
pol je pršla še Milka z Griča in vzela kar pol prašiča,
pa prašiča več nej blu.
Zadovoljne in polne vtisov smo zapustile Lese z željo, da pridemo še kdaj in si ogledamo še kake druge zanimivosti .
Danica Geržina