Anton Komat v UTŽO Ivančna Gorica

Bolje in ceneje je preprečevati, kot zdraviti.
Si, kar ješ.
Hrana je zdravilo.
Ko bo kmet zdravnik, ko bo zdravnik učitelj in učitelj kmet…

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Filament.io 0 Flares ×

publishwall_resized_1389076005_2328206Na tradicionalnem torkovem predavanju je člane društva danes, 8. novembra, ekološko opismenjeval g. Anton Komat, naravovarstvenik, pisec mnogih ekoloških knjig, predavatelj, kolumnist, avtor mnogih televizijskih oddaj, skratka naš ekološki ombudsman. Tema njegovega predavanja je bila »Zdravstvena tveganja industrijske hrane«. V skoraj dve uri trajajočem iskrivem izvajanju, ki ga je poslušalo 52 prisotnih, smo slišali mnogo zaskrbljujočih dejstev, pa tudi rešitve problemov.
Tako smo izvedeli, da nadzora nad hrano danes nima ne stroka ne zdravstvo, pač pa trgovina oz. kapital. To je iz »sončnega« kmetovanja prešlo na naftno, povezava hrana – nafta – finance pa uničuje svet. Rodnost zemlje pada, ker s pesticidi ne uničujemo samo škodljivcev, plevela in zatiramo bolezni rastlin, marveč tudi biodiverziteto v prsti, prst postaja mrtva. Ne zavedamo se, da naše zdravje korenini v prsti. Z modernim kmetovanjem kemija vstopa v človeka, posledica tega pa so degenerativna obolenja, rakova obolenja, nevrotoksičnost, zlasti pri otrocih.
Podrobneje je Anton Komat razložil, kako na telo vplivajo herbicidi, fungicidi in na kakšen način največ škode povzročajo hormonski motilci. Te najdemo v vsej hrani, ki izhaja iz farmskih živali.publishwall_resized_1389984260_5683595publishwall_resized_1391444374_6962996
Mi smo v 25 letih uničili 100 tisoč ha najboljše zemlje, več kot celotna Nemčija po II. svetovni vojni, v 13 letih je izumrlo 13.000 malih kmetij, smo pa prvi na svetu po kvadraturi trgovskih centrov na prebivalca.
Napovedal je, da bo naslednja kriza prehranska, zato je izhod iz zavožene globalizacije ozaveščenost ljudi in lokalna samopreskrba s hrano, pa tudi storitvami. Tako lahko nastanejo robustne lokalne skupnosti, ki so odporne na zunanje pritiske, saj denar ostaja doma.
Marsikaj za razmislek, pa tudi ukrepanje, dokler ne bo prepozno…

Ivančna Gorica, 8.11. 2016
Joža Železnikar in Jožica Lampret

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja