Torkovo predavanje 5. marca je imelo naslov »Amerika – obljubljena dežela«. O njej nam je govoril Edvard Žitnik, dopisnik RTV Slovenije iz New Yorka. Najprej je obudil nekaj spominov na samostan in stiško gimnazijo. ki jo je obiskoval, sicer pa je že 32 let zaposlen kot novinar na RTV. Med drugim je bil dopisnik v Bruslju, sedaj pa zaključuje svoj drugi mandat kot dopisnik iz ZDA.
Ker dela v New Yorku, ne pa v Washingtonu, ki je sicer administrativna prestolnica ZDA, smo o tem mestu, ki nikoli ne spi, izvedeli veliko. Ima 8,5 milijona prebivalcev, mesto pa vsak mesec obremeni še po milijon turistov. Zrak je zato močno onesnažen, tudi zato, ker je zelenja v mestu malo. Znan je Centralni park, kjer je vsako drevo sveto. New York je kulturna prestolnica ZDA in njeno najdražje mesto. V njem je največ milijarderjev in temu primerna je struktura trgovin. Najemniških stanovanj je malo, njihovo ceno v zadnjem času še dviguje oddaja stanovanj po sistemu AirB&B. Ruski tajkuni z nakupom nepremičnin tu perejo denar, zato je kapitala veliko, mesto se razvija, vendar v višino, saj je prostora malo.
V New Yorku je bila sprejemna postaja za priseljence, ki so v Ameriko masovno prihajali v 19. in 20. stoletju. Sicer pa je Amerika dežela priseljencev, saj so avtohtone Indijance zatrli z genocidom in jih spravili v rezervate. Amerika je potrebovala ceneno delovno silo, ker je s svojimi petdesetimi državami velika ekonomija, bogata s surovinami. Prvi ekonomski priseljenci so prihajali iz Anglije in Irske, nato pa iz zahodne in vzhodne Evrope, veliko tudi iz Italije. Veliko je bilo tudi Judov, ki jih je največ v New Yorku. Potovali so z ladjami, zato je bil to velik posel. Karte za potovanje so prodajali agenti, in to na kredit, ki ga je bilo treba seveda odplačati. Iz zbirnih centrov, kjer so bili bivalni pogoji zelo slabi, so priseljene zaposlovali v industriji v New Yorku, kasneje pa so se ti razpršili po drugih državah. Novi priseljenci pri prejšnjih niso bili dobro sprejeti, ker so zniževali ceno dela, zato so kasneje uvedli posebne kvote in določili, koliko jih lahko pride v posamezno državo. Priseljevanje je zato potekalo v valovih. Med priseljenci so bili tudi Slovenci, veliko jih je bilo v Clevelandu, kjer so jim pomagali sorodniki in znanci, pa tudi v drugih mestih. Značilno zanje je, da so se zelo hitro asimilirali.
V zadnjih letih se v Ameriko selijo izobraženci (beg možganov) in umetniki, vendar je pot do uspeha težka, saj je konkurenca zelo velika. Tu je tudi nekaj znanih Slovencev, med njimi Slavoj Žižek, zadnji dve leti pa seveda Melanija Trump, ameriška prva dama slovenskih korenin, ki pa temu ne pripisuje nobenega pomena. Politično ni aktivna, kot so bile njene predhodnice, zato kakšnih posebnih dosežkov tudi v bodoče od nje ni pričakovati, čeprav bi lahko naredila kaj dobrega za ljudi.
ZDA so prva sila sveta, ki vpliva na življenje po vsem planetu. To je posebno razvidno sedaj pod predsedovanjem Donalda Trumpa, saj njegova politika spreminja svet, in to na slabše. Brez ZDA so OZN in druge mednarodne institucije mnogo šibkejše. Z globalizacijo so Američani postali svetovni imperialisti, vendar ta pod Trumpom postaja prekletstvo. Ker delo odteka v cenejše države, prinaša za ZDA negativne posledice. Delničarji hočejo profit, tega dosegajo s cenejšimi (cenenimi) izdelki in nižjimi stroški, s selitvijo industrije pa srednji razred, ki je osnova vsake družbe, postaja ogrožen. To povzroča odpor do novih priseljencev in je pomagalo Trumpu do predsedniškega mesta. Svojih predvolilnih obljub seveda ne more izpolniti, vendar ni izključeno, da ne bo dobil še enega mandata.
Ivančna Gorica, 6. 3. 2019
Joža Železnikar